V Sloveniji je zelo razširjeno ljudsko verovanje o “ledenih možeh” in “poscani Zofki”, ki so povezani z vremenom v mesecu maju. Gre za tri dni v sredini maja, ki so poimenovani po svetnikih – sveti Pankracij, sveti Servacij in sveti Bonifacij, ki jim pravimo ledeni možje, ter sveta Zofija, znana kot poscana Zofka. Ti dnevi so 12., 13., 14. in 15. maj.
Ljudski običaji
Kmetje in vrtičkarji tem dnevom še posebej posvečajo pozornost, saj se na podlagi vremena v tem času odločajo za setev in sajenje občutljivejših rastlin. Čeprav sodobna meteorologija omogoča bolj natančne napovedi, številni Slovenci še vedno upoštevajo stara ljudska verovanja.
Poscana Zofka kot del slovenskega izročila
Poleg tega so ledeni možje in poscana Zofka del bogatega slovenskega izročila, ki se prenaša iz generacije v generacijo, in so odličen primer, kako ljudska verovanja lahko vplivajo na vsakdanje življenje. Ljudje pogosto spremljajo vremenske pogoje v teh dneh in se ob morebitnih pozebah ali dežju sklicujejo na starodavna verovanja. Običaji so slovenske kulturne dediščine, ki ohranjajo povezavo med naravo in človekom ter pričajo o spoštovanju in prilagajanju vremenskim razmeram skozi čas.
