Noktilucentni (NOC) oblaki so znani tudi kot svetleči nočni oblaki in so eden najbolj osupljivih in skrivnostnih naravnih pojavov. Nočni oblaki se pojavljajo v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere, na višini okoli 76 do 85 kilometrov, v mezosferi, kar jih postavlja med najvišje oblake na našem planetu.

Kdaj lahko vidimo nočne oblake?
Oblaki so vidni le v poletnih mesecih in le v območjih blizu polarnih krogov, medtem ko so na srednjih zemljepisnih širinah redkejši. Noctilucentni oblaki se pojavijo v času mraka, ko je Sonce že pod obzorjem, vendar še vedno osvetljuje visoke plasti atmosfere. Zaradi svoje velike višine se svetloba odbija od teh oblakov, kar ustvarja čudovite, svetleče modrikaste, bele in srebrne vzorce na nočnem nebu.
Kako nastanejo noktilucentni oblaki?
Nastanek noktilucentnih oblakov še vedno ni povsem pojasnjen. Menijo, da so sestavljeni iz drobnih ledenih kristalov, ki se tvorijo okoli majhnih delcev prahu, verjetno meteorskega izvora ali vulkanskega pepela. Teorija pravi, da se vodna para v mezosferi kondenzira na teh delcih in ustvarja kristale ledu, ki nato odbijajo svetlobo Sonca.
Povečanje količine metana v atmosferi
Pojav noctilucentnih oblakov je povezan tudi s spremembami v Zemljinem podnebju. V zadnjih desetletjih so znanstveniki opazili, da se ti oblaki pojavljajo pogosteje in v večjem obsegu, kar bi lahko bilo povezano s človeškimi dejavnostmi. Povečanje količine metana v atmosferi, ki se v zgornjih plasteh razgradi v vodno paro, je eden izmed dejavnikov, ki bi lahko prispevali k njihovemu nastanku.

Opazovanje noctilucentnih oblakov
Opazovanje noctilucentnih oblakov je lahko posebno doživetje. Če jih želite videti, morate poiskati temno lokacijo, stran od mestnih luči, v času poletnega mraka. Pogled na te skrivnostne, svetleče oblake, ki se raztezajo čez nočno nebo, je lahko pravi spektakel, spominja na lepoto in kompleksnost naravnega sveta.
Vse večje zanimanje za noctilucentne oblake je pritegnilo tudi znanstvenike, ki jih podrobneje preučujejo s pomočjo satelitov in opazovalnih balonov. Študij teh oblakov nam lahko pomaga bolje razumeti procese v zgornjih plasteh atmosfere in njihove povezave s podnebnimi spremembami.