Fotografija ima eno posebnost: vsakdo lahko pritisne na sprožilec, a le redki razumejo, zakaj je ena fotografija mehka, druga pretemna, tretja zamegljena, četrta neverjetno dobra. Prvi koraki pogosto prinesejo zmedo. Na zaslonu utripajo pojmi, ki zvenijo bolj zapleteno, kot so: zaslonka, čas zaklopa, ISO.
Velika skrivnost pa je, da bolj kot tehnika napredujete, bolj ugotavljate, da so osnove tiste, ki odločajo o letu ali padcu vsake fotografije. Prav zaradi tega je dober začetni vodič zlata vredno orodje.
Za vas smo pripravili pregledno razlago treh ključnih elementov fotografije, ki jih mora razumeti vsak začetnik: čas zaklopa, ISO in zaslonka. Razloženo je preprosto, uporabno in s primeri, ki jih lahko preizkusite že danes.
Kako deluje popolna fotografija?
Fotografija nastane, ko svetloba pade na senzor. Količina te svetlobe določi, ali je fotografija svetla, temna, ostra ali mehka. Na senzor vplivajo tri stvari, ki jih boste srečali v vsakem fotoaparatu in vsaki aplikaciji za ročno fotografiranje. To so čas zaklopa, ISO in zaslonka.
Vsak od teh elementov ima svoj vpliv. Čas določa, kako dolgo senzor lovi svetlobo. ISO določa, kako občutljiv je senzor. Zaslonka določa, kako široko svetloba vstopa v objektiv.
Razumevanje teh treh točk vam omogoča, da iz povprečnega posnetka nastane fotografija, ki pritegne pozornost.
Čas zaklopa – kaj zamrzne gib in kaj ustvarja meglico?
Čas zaklopa določa, kako dolgo je odprta zaklopka v objektivu. Daljši čas pomeni več svetlobe, a tudi več gibanja na fotografiji. Kratek čas zamrzne trenutek, dolgi čas ga raztegne.
Hiter čas zaklopa
Če fotografirate športnika, psa v teku ali kapljo, ki pada v vodo, potrebujete zelo hiter čas.
Primeri, ki odlično delujejo:
– 1/4000 za živali in hitre športe
– 1/2000 za sončni vzhod in zahod
– 1/1000 za ekstremne športe in hitre prizore
Hiter čas zamrzne vsak gib, zato fotografija izgleda ostro in čisto.
Srednji čas zaklopa
Za vsakdanjo fotografijo je srednji čas najbolj uporaben.
Primer:
– 1/250 za običajno fotografijo
– 1/125 za sledenje avtomobilom
– 1/60 za počasnejše gibanje
Tukaj nastane klasična ostrina, brez meglice, a z dovolj svetlobe.
Dolg čas zaklopa
Dolg čas prinaša umetniško noto. Gibanje se preliva, luči se raztegnejo v črte, voda postane gladka.
Primeri:
– 1/8 za zamegljeno vodo
– 1/4 ali 1/2 za zelo malo svetlobe
– 1 sekunda za ognjemete
– 5 do 30 sekund za nočne posnetke in risanje svetlobe
V dolgih časih je stativ obvezen, saj najmanjši premik ustvari popolno meglico.
ISO – kako občutljiv je vaš senzor
ISO določa, kako občutljiv je senzor na svetlobo. Nižji ISO pomeni manj svetlobe in bolj čisto fotografijo. Višji ISO pomeni več svetlobe, a tudi več šuma. Za začetnike je razumevanje tega izjemno pomembno, saj pomaga odločati, ali bodo fotografije mehke, nazrnane ali izjemno čiste.
Nizke vrednosti ISO
Za dnevno svetlobo, brez sence:
– ISO 100 v močni svetlobi
– ISO 200 v delni senci
– ISO 200 v notranjosti pri oknu
– ISO 400 zunaj v oblačnem vremenu
Nizki ISO pomeni čisto fotografijo, brez zrnatosti.
Srednje vrednosti ISO
Ko se svetloba zmanjšuje:
– ISO 640 proti večeru
– ISO 700 v notranjosti stran od okna
– ISO 800 v notranjosti v svetlem prostoru
Šum je pri teh vrednostih že rahlo opazen, a fotografije so še vedno kakovostne.
Visoke vrednosti ISO
Uporabite jih le, ko je res potrebno:
– ISO 850 do 1000 v notranjosti ob slabši svetlobi
– ISO 1250 zvečer
– ISO 1600 v popolni temi s točnim virom svetlobe
Višji ISO doda veliko svetlobe, a fotografiji odvzame čistost. To je kompromis, ki se ga morate naučiti ocenjevati.
Zaslonka – koliko svetlobe spustite skozi objektiv
Zaslonka deluje podobno kot zenica v očesu. Široko odprta zaslonka spusti veliko svetlobe in ustvari močno zamegljeno ozadje. Ozka zaslonka spusti malo svetlobe in ustvari fotografijo, kjer je skoraj vse ostro.
Zaslonka se meri v f-stop številkah. Višja številka pomeni manj svetlobe. Nižja številka pomeni več svetlobe.
Velika odprtost zaslonke
Če fotografirate portret, cvet ali hrano, je široka zaslonka vaša prijateljica. Primeri široke zaslonke: f/1.4, f/1.8, f/2.0
Rezultat je zamegljeno ozadje, kjer oseba ali predmet izstopa.
Srednja odprtost zaslonke
Za vsakdanjo fotografijo je najbolj uporabna. Primeri: f/4, f/5.6
Tu dobite dovolj ostrine, a še vedno mehko ozadje. Ta nastavitev je odlična za potovanja.
Ozka zaslonka
Za pokrajine in arhitekturo, kjer želite ostrino po celotni globini slike. Primeri: f/8, f/11, f/16
Fotografija bo ostra od ospredja do ozadja, a svetlobe bo manj. Pogosto se kombinira z daljšim časom zaklopa.
Kako povezati čas, ISO in zaslonko v popolno fotografijo?
Vsak trije elementi so medsebojno povezani. Če povečate ISO, lahko skrajšate čas. Če odprete zaslonko, lahko zmanjšate ISO. Če fotografirate nočne prizore, boste povečali čas, zmanjšali zaslonko in dvignili ISO.
Čar fotografije je v tem, da lahko vsaka kombinacija ustvari drugačen videz.
Praktični primer
Recimo, da fotografirate prijatelja med tekom.
Potrebujete:
– kratek čas zaklopa (1/1000)
– srednji ISO (400 do 800)
– odprto zaslonko (f/2.8 do f/4)
Rezultat je oster portret v gibanju.
Če fotografirate večerni most na rekim uporabite:
– dolg čas (5 sekund)
– ISO 100
– zaslonka f/8
Tako dobite sijoče odseve in čiste linije svetlobe.
Najpogostejše napake začetnikov
Previsok ISO
Pogosta težava, ki ustvari zrnate fotografije. Zmeraj poskusite najti nižji ISO.
Predolg čas brez stativa
Vsak premik roke se hitro vidi. Dolg čas zahteva stabilno podlago.
Preozka zaslonka v temi
Velika številka f-stop zahteva veliko svetlobe.
Kako vaditi in izboljšati fotografijo?
Najhitrejša pot napredka je eksperimentiranje. Vsak večer lahko naredite serijo fotografij z različnimi nastavitvami in opazujete rezultate.
Naredite si tri naloge:
– en portret z različnimi zaslonkami
– en posnetek v gibanju
– en nočni poskus z dolgim časom
V nekaj dneh boste opazili razliko.
