Severni sij ali aurora borealis je eno izmed najbolj magičnih naravnih čudes, ki jih lahko doživimo na našem planetu. Naravni pojav ustvarja pravo svetlobno predstavo, ki s svojimi barvami obarva nočno nebo v bližini polarnih območij. Toda kako ta fascinantni pojav sploh nastane?

Kako nastane severni sij?

Vse se začne na Soncu, naši najbližji zvezdi. Sončeva aktivnost, vključno s sončnimi izbruhi in izmetom koronalne mase, sprošča ogromne količine delcev, znane kot sončni veter. Delci potujejo skozi vesolje in ko dosežejo Zemljo, lahko vplivajo na naš magnetosfer. Magnetosfera je zaščitno magnetno polje, ki obdaja naš planet in ščiti življenje pred škodljivimi delci iz vesolja.

Posledica geomagnetnih neviht

Ko sončni veter doseže Zemljino magnetosfero, se delci, napolnjeni z energijo, začnejo usmerjati vzdolž magnetnih poljskih linij proti polarnim območjem. Na visokih geografskih širinah, blizu magnetnih polov, ti visokoenergetski delci trčijo z molekulami in atomi v Zemljini atmosferi. Ta trčenja povzročijo, da molekule in atomi oddajo svetlobo – ta proces imenujemo eksitacija. Ko se ti vzburjeni atomi in molekule vrnejo v svoje normalno stanje, izsevajo svetlobo, ki jo vidimo kot barvite svetlobne zavese na nebu.

Od česa je odvisna barva severnega sija?

Barva severnega sija je odvisna od vrste plinov v atmosferi in višine, na kateri potekajo trčenja. Oksigen na primer ustvarja zelene in rdeče odtenke, dušik pa modre in vijolične. Višina, na kateri delci trčijo z atmosfero, dodatno vpliva na spekter vidne svetlobe. Zato so barve severnega sija tako raznolike in spektakularne.

Pomemben pokazatelj dinamike med Zemljo in Soncem

Severni sij je pomemben pokazatelj dinamike med Zemljo in Soncem. Čeprav je najpogosteje viden na območjih blizu severnega pola, kot sta Skandinavija in Kanada, ga lahko ob močnejših geomagnetnih nevihtah opazimo tudi v nižjih širinah – kot nazadnje 11. maja v Sloveniji in še nižje proti jadranski obali.