Slovenski pregovori so bistvo ljudske modrosti iz generacije v generacijo in odražajo življenjske izkušnje, kulturne vrednote ter zgodovinsko povezanost Slovencev z naravo. Kratki in jedrnati izreki kot dragocena dediščina ponujajo vpogled v način razmišljanja, običaje in verovanja slovenskega naroda. Preko njih lahko razumemo preteklost, hkrati pa najdemo smernice za sodobno življenje.

• Če je svečnica (2. februar) preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
• Če je svečnica (2. februar) zelena, velika noč bo zasnežena.
• Če se na svečnico (2. februar) jasno zdani, zima še dolgo trpi.
• Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane.
• Če na svečnico (2. februar) deži, se kmalu pomlad oglasi.
• Če na svečnico (2. februar) sneži, se že vigred oglasi.
• Če na svečnico (2. februar) sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
• Če o svečnici (2. februar) burje ni, malega travna rada znori.
• Če je na Blaževo (3. februar) oblačno, bo na Jurjevo privlačno.
• Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore.
• Se Polona (9. februar) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.
• Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj.
• Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži.
• Če je Svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pecjo.
• Svečanski Valentin (14. februar) prinese ključ od korenin.
• Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se poti obraz.
• Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
• Kar Svečana ozeleni, se rado posuši.
• Do svečnice mlaska, po svečnici praska.
• Kadar Matija (24. februar) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.
• Sveti Matija (24. februar) led razbija, al če ga ni, ga pa naredi.
• Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.