Hrvaška za Slovence že dolgo ni samo morje. Je pot do prvih poletnih kopanj, znanih kampov, trajektov, otoških zalivov in krajev, kamor se mnogi vračajo skoraj z občutkom domačnosti. A zadnja leta se ob Jadranu in v notranjosti Hrvaške razvija še ena, precej tišja zgodba. Ne vodi nujno do plaže, temveč skozi stare poti, cerkve, vasi, vinograde, gozdove, kamnite ulice in kraje, ki jih iz avtomobila pogosto spregledamo. To je Camino Croatia, hrvaška različica poti svetega Jakoba.
Gre za poskus oživitve srednjeveških romarskih poti, po katerih so se hrvaški romarji odpravljali proti svetišču svetega Jakoba v Santiago de Compostela. Uradna stran Camino Croatia navaja, da so Hrvati organizirano romali v Santiago že od leta 1203, celotna hrvaška mreža pa ima 20 etap oziroma območij poti, pri čemer je danes aktivnih več kot deset označenih odsekov z romarsko infrastrukturo.
Hrvaški Camino ni le kopija španske poti
Camino je za mnoge najprej povezan s Španijo, dolgimi dnevi hoje, romarskim potnim listom in prihodom v Santiago. Hrvaška zgodba ima drugačen značaj. Ni ena sama neprekinjena pot, ki bi jo večina prehodila v mesecu dni, temveč mreža poti, razpršenih po obali, otokih in notranjosti. Prav zato je lahko zanimiva tudi za Slovence, ki nimajo časa za dolg odhod, a si želijo nekaj dni hoje z jasnim ciljem.
Na voljo so krajše izkušnje za konec tedna in daljše poti za teden dni. Nekatere vodijo ob morju, druge po kraških pokrajinah, tretje po gozdovih, rekah in mestih z močno zgodovinsko plastjo. Camino Croatia je zato manj spektakularen v klasičnem turističnem smislu, a bolj dostopen za ljudi, ki želijo počasnejši stik s prostorom.
Pot, ki ne zahteva popolnega romarskega preloma
Za slovenske pohodnike je pomembno prav to. Ni treba oditi za 30 dni. Ni treba imeti življenjske krize, posebne zaobljube ali izjemne kondicije. Dovolj je odločitev, da se nekaj dni hodi drugače. Brez hitenja od znamenitosti do znamenitosti, brez nenehnega prestavljanja avtomobila, brez občutka, da mora biti vsak dan dopusta poln načrtov.
Hrvaški Camino je lahko romanje, pohodniški oddih, duhovna izkušnja, potopisni izlet ali samo dober razlog, da človek vidi kraje, ki jih ob običajnem dopustu ne bi nikoli obiskal.
Obala, notranjost in otoki v istem zemljevidu
Mreža Camino Croatia je razdeljena na več smeri. Obalni del vključuje poti, kot so Dubrovnik, Šibenik, Zadar, Lika, Kvarner, Crikvenica Vinodol, južna in severna Istra ter druge dalmatinske povezave. Sredinski del zajema Zagreb, Samobor, Karlovac, Banovino in Gorski kotar. Notranji del sega proti Osijeku, Podravini, Međimurju, Varaždinu, Zagorju in drugim celinskim območjem. Posebno privlačne so tudi otoške poti na Krku, Korčuli, Hvaru in Braču.
Camino Krk je na primer dolg približno 150 kilometrov in je predstavljen kot pot skozi naravo, gozdove, razglede, stare gradove, cerkve, zapuščene vasi in obalne prizore. Camino Šibenik pa vodi skozi dalmatinsko pokrajino z oljčnimi nasadi, vinogradi, obalo in koncem v Šibeniku, mestu z Unescovo katedralo svetega Jakoba. Uradna stran Camino Croatia ga navaja kot 108 kilometrov dolgo pot v šestih dneh, specializirani ponudniki pa ga opisujejo kot eno mlajših, dobro označenih hrvaških Camino izkušenj.
Zakaj so otoki lahko najmočnejši adut?
Za Slovence imajo otoške poti posebno privlačnost. Krk, Hvar, Brač in Korčula niso neznana imena. A večina jih pozna skozi plaže, trajekte, apartmaje in večerne sprehode po rivi. Camino na otoku spremeni pogled. Pot človeka odpelje v notranjost, mimo kamnitih zidov, starih cerkva, suhih travnikov, borovih gozdov in razgledov, kjer morje ni kulisa za ležalnik, temveč stalni spremljevalec hoje.
To je drugačen Jadran. Manj glasen, manj potrošniški, manj odvisen od najbližjega parkirišča. Tudi zato ima takšna tema močan potencial pri bralcih, ki so Hrvaško že obiskali velikokrat, pa iščejo svež razlog za vrnitev.
Kaj mora vedeti začetnik?
Hrvaški Camino ni navaden sprehod po promenadi. Tudi krajše etape zahtevajo dobro obutev, dovolj vode, zaščito pred soncem, osnovno orientacijo in realno oceno moči. Poleti je treba hoditi zelo zgodaj, saj kombinacija vročine, kamna in dolgih odsekov brez sence hitro postane naporna. Za marsikoga sta pomlad in jesen primernejši izbiri.
Pred odhodom je pametno preveriti uradne zemljevide, stanje označb, prenočišča in možnost oskrbe na poti. Aktivne poti so označene in imajo romarsko infrastrukturo, druge so še v razvoju, zato se ni dobro zanašati samo na star zapis ali fotografijo z družbenih omrežij. Uradna stran Camino Croatia obiskovalce usmerja k podrobnim zemljevidom in GPS sledem posameznih etap.
Romarski potni list in majhna simbolika poti
Del Camino izkušnje je tudi romarski potni list, v katerega pohodnik zbira žige. Za nekatere je to lep spomin, za druge dokaz prehojene poti, za tretje droben ritual, ki dnevu doda občutek nadaljevanja. Takšne podrobnosti niso nujne za hojo, a pomagajo ustvariti posebno vzdušje. Pot dobi začetek, ritem in zaključek.
Hrvaška, ki jo najbolje spoznamo peš
Največja vrednost hrvaškega Camina ni v številu kilometrov. Uradni viri danes govorijo o mreži, dolgi več kot 2000 kilometrov, medtem ko nekateri opisi projekta omenjajo tudi približno 3000 kilometrov širše zasnovanih poti. Pomembnejše od številke je dejstvo, da se stara romarska ideja vrača v sodobno turistično podobo Hrvaške.
Za Slovenijo je to zanimivo iz več razlogov. Poti so blizu. Pokrajine so znane, a hkrati drugačne, ko jih človek prehodi. Hrvaški Camino se lahko začne kot podaljšan konec tedna, kot jesenski oddih po glavni sezoni ali kot priprava na daljše romanje v Španiji. Lahko pa ostane samostojna izkušnja, brez primerjav in velikih pričakovanj.
Počasno potovanje ima vedno večjo vrednost
Turizem se pogosto meri v nočitvah, razgledih in objavah. Camino deluje po drugi logiki. Meri se v korakih, tišini, srečanjih, utrujenosti, preprostih kosilih in večerih, ko človek zaspi brez potrebe po dodatni zabavi. Prav zato je lahko privlačen za bralce, ki si od oddiha ne želijo samo menjave lokacije, temveč tudi spremembo tempa.
Hrvaška bo za Slovence še naprej ostala dežela plaž, kampov, trajektov in poletnih navad. A Camino Croatia odpira še eno možnost. Pokaže, da lahko isti Jadran in ista notranjost ponudita drugačen dopust, bolj umirjen, bolj oseben in pogosto precej bolj zapomnljiv. Včasih je dovolj, da namesto vprašanja, kje parkirati, postavimo drugo vprašanje: kje začeti hoditi.
