Kopalnica je prostor, kjer se začne in konča dan, a prav tam se skriva nekaj navad, ki jih večina ljudi izvaja brez pomisleka. Majhne napake, ki se ponavljajo dan za dnem, lahko sčasoma oslabijo kožo, poškodujejo zobe ali prinesejo bakterije tja, kjer jih ne želiš.
Od preveč zobne paste do napačne temperature vode pri tuširanju. Drobne navade imajo veliko večji vpliv, kot se zdi. Znanstveniki in dermatologi že dolgo opozarjajo, da je v skrbi za higieno pogosto manj več, ključ pa je v pravilnem zaporedju in zmernosti.
Vsakodnevne navade, ki ti skrivaj škodujejo
Zato smo pripravili pregled najpogostejših napak, ki se dogajajo v kopalnici, skupaj z nasveti, kako jih brez truda odpraviti. Tvoje telo in zdravje ti bosta hvaležna, račun za kozmetiko pa morda celo nekoliko nižji.
Zobna pasta – količina je pomembnejša, kot si misliš
Večina ljudi iztisne celotno črto zobne paste, ker tako kažejo oglasi, vendar zobozdravniki opozarjajo, da zadostuje količina v velikosti graha. Prevelika količina ne prinese boljšega čiščenja, temveč povzroči, da se pena hitro nabere in te prisili v prezgodnje izplakovanje ust. S tem fluorid ne more delovati dovolj dolgo, da bi zaščitil zobno sklenino.
Otroci in odrasli naj uporabljajo enako količino, pomembneje od količine pa je pravilna tehnika ščetkanja – vsaj dve minuti, z nežnimi krožnimi gibi in ščetko z mehkimi vlakni. Po ščetkanju naj usta ne bodo preveč sprana, da fluorid ostane na zobeh in opravi svoje delo.
Ustna voda – čas uporabe spremeni učinkovitost
Mnogi po umivanju zob posežejo še po ustni vodi, a strokovnjaki svetujejo drugačen pristop. Uporaba takoj po ščetkanju lahko odstrani fluorid, ki ga je zobna pasta nanesla na sklenino. To pomeni, da se zaščitni učinek zmanjša. Najbolje je, da ustno vodo uporabiš v drugem delu dneva ali vsaj pol ure po ščetkanju.
Tako bo delovala kot dodatek, ne pa kot razredčilo tvojega truda. Izbira ustne vode naj bo brez alkohola, saj ta lahko draži sluznico in povzroči suha usta. V pomoč je tudi lažja formula z dodatkom zelišč, ki mehko osveži dih brez pekočega občutka.
Mila in razkužila – preveč dobrega škodi koži
Roke si je treba umivati pogosto, a prekomerna uporaba mila lahko poškoduje naravno zaščitno plast kože. Dovolj je en sam potisk dozirnika in 20 sekund drgnjenja z mlačno vodo. Po umivanju je priporočljivo nanesti vlažilno kremo, saj preprečuje izsušenost in razpoke.
Dermatologi poudarjajo, da pogosta uporaba antibakterijskih mil ni nujna, če si roke čistiš redno. Navadno milo in voda zadoščata. Pogosto menjavanje krem, mila in dezinfekcijskih sredstev samo poveča tveganje za občutljivost in izpuščaje.
Temperatura vode in dolžina tuša
Dolgi, vroči tuši sicer sproščajo mišice in duha, a hkrati odstranjujejo naravne maščobe s kože. Posledica so suha koža, srbečica in občutek zategovanja. Dermatologi priporočajo mlačno vodo in krajši čas pod prho – približno deset minut.
Če želiš, da bo tuš hkrati sproščujoč in neškodljiv, poskusi temperaturo, pri kateri voda ne povzroča rdečice. V hladnejšem delu leta lahko po tuširanju naneseš olje ali bogato kremo, ki ohrani vlago in prepreči izgubo elastičnosti kože.
Gobice – idealno gojišče bakterij
Čeprav so gobice priljubljene zaradi piling učinka, so pogosto med najnevarnejšimi predmeti v kopalnici. Vlažno okolje v njih ujame bakterije, ki se hitro razmnožijo. Po vsaki uporabi jih je treba dobro sprati, posušiti na zraku in ne pustiti v vlažni kabini.
Menjajte jih na vsake tri do štiri tedne. Alternativa je silikonski čistilni pripomoček, ki se hitreje suši in ga je lažje razkužiti. Če se na gobici pojavijo madeži ali neprijeten vonj, jo takoj zavrzi.
Brisače so tihi prenašalci mikrobov
Po tuširanju se večina instinktivno z brisačo drgne, a strokovnjaki svetujejo nežno tapkanje, saj drgnjenje draži kožo in povzroča mikropoškodbe. Brisače je treba menjati po treh do štirih uporabah, ker vlaga ustvarja pogoje za rast plesni in bakterij.
Shranjuj jih na suhem mestu in jih redno prati pri visoki temperaturi. Uporaba mehčalcev sicer diši prijetno, a zmanjša vpojnost tkanine, zato je bolje uporabiti malo pralnega sredstva in občasno dodati kis v izpiranje.
Pokrov WC školjke
Mnogi splakujejo školjko z odprtim pokrovom, ne da bi se zavedali, da se s tem v zrak razpršijo mikroskopski delci. Ti lahko pristanejo na zobnih ščetkah, brisačah in drugih predmetih. Zapiranje pokrova pred splakovanjem prepreči širjenje bakterij in ohrani čistejše okolje.
Ščetke naj bodo vedno shranjene na suhem in oddaljene od stranišča. Za dodatno varnost jih lahko zaščitiš s pokrovčkom ali jih enkrat na teden razkužiš s toplo vodo in kančkom sode bikarbone.
Mobilni telefon v kopalnici je tihi prenašalec mikrobov
Uporaba telefona med sedenjem na stranišču je skoraj postala vsakdanja navada, a naprava v tem prostoru ujame več bakterij, kot jih je na sedežu stranišča. Toplota in vlaga sta popolno okolje za njihovo razmnoževanje.
Najbolje je, da telefon pustiš zunaj kopalnice. Če tega ne zmoreš, ga po uporabi obriši z robčkom, prepojenim z alkoholom. Redno čiščenje zaslona zmanjša možnost prenosa mikrobov na roke in obraz.
Vatirane palčke – majhna stvar z velikim tveganjem
Mnogi si z vatiranimi palčkami čistijo ušesa, a s tem vosek dejansko potisnejo globlje v kanal. Uho se čisti samo in potrebuje le zunanjo nego. Če je ušesnega masla preveč, pomagajo mehčalne kapljice ali izpiranje s fiziološko raztopino.
Palčke so namenjene zgolj čiščenju zunanjega dela uhlja. Prekomerna uporaba lahko povzroči poškodbo bobniča ali vnetje. Strokovnjaki svetujejo, da pustimo ušesu, da opravi svoje delo naravno.
Manj sprememb, več učinka
Čeprav se zdi, da gre za drobne popravke, imajo vsi skupaj močan učinek. Pravilna količina zobne paste, nežno brisanje kože in čiste brisače so del osnovne higiene, ki dolgoročno ohranja zdravje. Ni treba popolne preobrazbe. Dovolj je, da nekaj starih navad nadomestiš s premišljenimi koraki.
Kopalnica bo še naprej prostor sprostitve, a z manjšim tveganjem za bakterije, draženje kože in nepotrebno porabo izdelkov. Zdravje je pogosto v majhnih stvareh in prav te vsak dan drsijo skozi roke, ne da bi jim posvetili pozornost.
