Bela mavrica je redek optični pojav v ozračju, ki po obliki spominja na navadno mavrico, vendar je skoraj povsem bela. Najpogosteje nastane v megli, zato jo v angleščini imenujejo tudi fogbow oziroma meglena mavrica.
Glavni razlog za njen bel videz so zelo drobne kapljice vode v megli. Te so precej manjše od kapljic v dežju, zato se svetloba obnaša nekoliko drugače kot pri običajni mavrici.
Zakaj bela mavrica nima izrazitih barv
Pri navadni mavrici sončna svetloba vstopi v dežno kapljico, se lomi, odbije in nato znova izstopi. Posamezne barve se pri tem razporedijo v značilen spekter.
Pri beli mavrici so kapljice tako majhne, da začne imeti pomembno vlogo uklon svetlobe. Barvni pasovi se zato močno razširijo in prekrivajo drug drugega.
Rezultat je lok, pri katerem se posamezne barve skoraj izgubijo. Včasih je na robovih mogoče opaziti zelo šibke rumenkaste, modrikaste ali rdečkaste odtenke, vendar celoten pojav deluje bel ali mlečno bel.
Prav velikost kapljic je torej tista, ki naredi največjo razliko med običajno in belo mavrico.
Kdaj jo lahko opazimo?
Za nastanek bele mavrice morajo biti razmere precej specifične. Sonce mora biti za hrbtom opazovalca in dovolj nizko nad obzorjem. Pred opazovalcem mora biti plast megle, vendar ne tako gosta, da bi popolnoma zakrila sončno svetlobo.
Takšne razmere so pogoste predvsem zjutraj, ko se po dolinah, travnikih in ob rekah zadržuje plitva megla, nad njo pa se že pokaže sonce. Bela mavrica se pojavi na nasprotni strani od sonca. Podobno kot pri običajni mavrici zato pomaga, če stojimo s soncem za hrbtom in gledamo proti megli.
Preverite, ali so razmere prave
Bela mavrica potrebuje nizko sonce za hrbtom opazovalca in dovolj enakomerno meglo. Premaknite drsnika in poglejte, kako se spreminja verjetnost za pojav.
Sonce je dovolj nizko, megla pa dovolj gosta in enakomerna.
Najboljše so jutranje ali večerne ure, ko je sonce nizko nad obzorjem.
Megla mora biti dovolj gosta, da vsebuje veliko drobnih kapljic, vendar ne povsem neprosojna.
Zaradi drobnih kapljic se barvni pasovi močno razširijo in prekrivajo, zato lok deluje bel.
Po obliki je podobna navadni mavrici
Čeprav nima izrazitih barv, je njen lok lahko precej dobro viden. Pogosto deluje širše in mehkejše kot običajna mavrica.
V ugodnih razmerah lahko opazimo skoraj celoten polkrog, včasih pa le krajši bel lok nad pokrajino.
Pojav se lahko hitro spremeni. Že manjša sprememba gostote megle, položaja sonca ali smeri opazovanja lahko povzroči, da mavrica oslabi ali povsem izgine. Zato jo ljudje pogosto opazijo le za nekaj minut.
Kje jo bomo najlažje videli
Največ možnosti je na odprtih območjih, kjer se zjutraj rada pojavlja plitva megla. To so doline, travniki, območja ob rekah, jezerih in mokriščih ter višje lege, kjer se opazovalec znajde nad ali ob robu meglenega sloja.
Najboljši trenutek je navadno kmalu po sončnem vzhodu. Če je megla pred vami, sonce pa nizko za vašim hrbtom, je vredno pogledati proti nasprotni strani neba.
Bela mavrica je lep primer, kako lahko že zelo majhna razlika v velikosti vodnih kapljic povsem spremeni videz znanega pojava.
