Martinovo je eden tistih praznikov, ki združuje tradicijo, dobro hrano in veselje. Vsako leto novembra se mize po Sloveniji šibijo pod težo dobrot, ko se mošt spremeni v vino, gospodinje pa pripravijo prave kulinarične praznike. Čeprav je najbolj znana martinova jed pečena gos, to še zdaleč ni edina možnost. Marsikatera slovenska kuhinja danes raje izbere pečenko ali kakšno drugo različico mesa, ki ohrani duh praznika, a ga nekoliko prilagodi sodobnemu okusu.
Martinovo, praznik vina in obilja
Martinovo ni samo dan, ko se posveti vino, ampak tudi praznik konca dela v vinogradu in zahvala za pridelek. To je čas, ko se miza napolni s hrano, ki simbolizira prehod iz jeseni v zimo. Na slovenskih domačijah se ob tem prazniku že stoletja pripravljajo mastne jedi, ki naj bi prinesle srečo in obilje.
Tradicionalno se postreže pečena gos, rdeče zelje in mlinci, a sodobna kuhinja se je odprla novim možnostim. Pečenka, puran ali svinjska ribica se vse pogosteje znajdejo na martinovi mizi, ne le zaradi preprostosti priprave, temveč tudi zato, ker omogočajo več kreativnosti pri okusih.
Pečenka kot sodobna zvezda martinovega kosila
Pečenka je jed, ki jo lahko prilagodimo vsakemu okusu. Njena priprava je preprosta, a rezultat je bogat in svečan. Tisti, ki se odločijo za pečenko namesto goske, pogosto ugotovijo, da je prav tako praznična, le nekoliko lažja.
Izbira pravega kosa mesa
Za pečenko je ključna izbira pravega kosa. Najbolj priljubljena izbira je svinjsko stegno ali vrat, ki ostane sočen tudi po dolgem pečenju. Tisti, ki imajo raje pusto meso, lahko posežejo po telečji pečenki ali puranji ruli. V zadnjih letih pa je vse bolj priljubljena tudi goveja pečenka, ki s svojim okusom lepo dopolni kozarec rdečega vina.
Pred peko je meso treba dobro začiniti. Sol, poper, česen, rožmarin in timijan ustvarijo popolno osnovo. Mnogi dodajo še med ali gorčico, ki poskrbita za lepo zapečeno skorjo in prijetno aromo.
Pečenje, ki prinese pravo aromo
Skrivnost dobre pečenke je počasno pečenje pri nizki temperaturi. Tako meso ostane mehko, hkrati pa se sokovi enakomerno porazdelijo. V prvih tridesetih minutah lahko pečenko pečemo pri višji temperaturi, da dobi skorjo, nato pa temperaturo zmanjšamo in pustimo, da se peče počasi.
Dodatek čebule, korenja in malo belega vina v pekaču ustvari naravno omako, ki jo lahko na koncu zgostimo in postrežemo ob mesu.
Klasične priloge, ki jih nikoli ne zamenjamo
Čeprav glavno vlogo igra meso, je Martinovo praznik, pri katerem imajo priloge skoraj enako težo. Brez njih ni pravega okusa.
Rdeče zelje kot obvezna spremljava
Rdeče zelje je kraljica martinove mize. Njegova svežina in rahla kislina uravnovesita težo mesa. Najboljši rezultat dosežemo, če ga dušimo počasi s koščkom jabolka, klinčki in kapljico rdečega vina.
Tako pripravljeno zelje postane mehko, a hkrati osvežujoče. Mnogi mu dodajo še žličko medu, ki poudari naravno sladkost in ustvari popolno ravnotežje okusov.
Mlinci ali krompir – izbira je vaša
Mlinci so klasika, ki nikoli ne razočara. Krhki listi, prepojeni z mesnim sokom, dopolnijo vsako pečenko. Kdor si želi spremembo, lahko namesto mlincev postreže pražen krompir, ki se lepo poda k govedini ali svinjini.
V zadnjem času so priljubljene tudi popečene buče ali gratinirani krompir, ki s hrustljavo skorjico popestri krožnik. Kuharji pravijo, da se najboljši rezultati dosežejo, ko se preproste sestavine povežejo s potrpežljivostjo.
Omaka kot pika na i
Dobra omaka ni le dodatek, ampak del zgodbe. Naravna omaka iz soka, v katerem se je pekla pečenka, je polna okusa. Dodamo ji malo moke, smetane ali belega vina, da postane svilnata in bogata.
V nekaterih krajih jo zamenjajo z jabolčno omako, ki doda svežino in sadno noto. Ta kombinacija je še posebej priljubljena pri puranji pečenki ali svinjini.
Vino, ki poveže okuse
Martinovo brez vina je kot jesen brez listja. Vino je tisto, ki jedi poveže in zaokroži. Tradicionalno se postreže vino letnika, ki je pravkar dozorel, kar je simbol spremembe in novega začetka.
Rdeče ali belo? Odvisno od jedi
Če postrežete gosko ali svinjsko pečenko, je najboljša izbira rdeče vino, na primer modra frankinja ali merlot. Njuna sadnost in toplina se lepo ujemata z maščobnimi jedmi. Če pa je glavno meso puran ali teletina, se prileže kozarec belega vina, kot sta chardonnay ali rebula.
Vedno je dobro, da se vino ujema s karakterjem jedi, ne z navado. Tudi martinovo ni dan, ko bi morali slediti pravilom, temveč trenutek, ko si dovolite uživati v tem, kar imate najraje.
Sladki zaključek z vonjem po jeseni
Po bogatem obroku pride čas za nekaj sladkega. Tradicionalno se postreže jabolčni zavitek ali potica, a sodobna kuhinja ponuja nove zamisli.
Jabolčni zavitek z mandlji
Tanka plast testa, jabolka, rozine in cimet – to je kombinacija, ki je sinonim za jesen. Če želite dodati nekaj svežine, uporabite jabolka z malo limonine lupinice in drobtinico ruma.
Mandlji v nadevu dodajo prijetno teksturo, rahlo karameliziran rob pa pričara popoln konec martinove pojedine.
Kremna sladica z okusom vina
Za tiste, ki radi eksperimentirajo, je zanimiva ideja panna cotta z vinskim želejem. Bela panna cotta s plastjo želeja iz belega vina je videti elegantno, hkrati pa ohranja duh praznika.
Lahka, a aromatična sladica lepo zaokroži obrok, ne da bi bila pretežka.
Martinovo doma – praznik, ki združuje
Martinovo ni le priložnost za dober obrok, ampak tudi dan, ko se ljudje zberejo. Ob mizi se povezujejo generacije, prepletajo spomini in nastajajo novi. Vonj po pečenki ali zeljni prilogi v mnogih domovih prebudi nostalgijo in občutek topline.
Nič ni narobe, če gosko zamenja pečenka. Pomembno je, da ohranimo bistvo praznika – hvaležnost, dobro družbo in veselje do hrane. Tudi sodobna kuhinja ima lahko dušo, če jo napolnimo s srčnostjo.
Preprosto in praznično
Najlepše kosilo za Martina ni tisto, ki je najbolj popolno, ampak tisto, ki ga pripravimo z mislijo na ljudi, s katerimi ga bomo delili. Pečenka, zelje, kozarec vina in smeh – vse to je dovolj, da se dom napolni s prazničnim vzdušjem.
Včasih se najboljše jedi rodijo iz spontanosti in želje po toplini. Martinovo je točno takšen praznik – priložnost, da ob dobri hrani praznujemo življenje.
