Slovenska družba se stara, demografski kazalci pa kažejo, da je prebivalcev, ki umrejo, iz leta v leto več kot novorojenih. Kljub temu da se povprečna starost ob smrti dviga, so v zadnjih podatkih Statističnega urada razkrili še eno zanimivost: umrljivost se čez leto ne porazdeli enakomerno. Leto 2024 je prineslo presenetljivo razliko med posameznimi meseci, saj je največ prebivalcev umrlo februarja, ko je bilo povprečno število smrti na dan bistveno višje kot v katerem koli drugem delu leta.
Ta podatek ne odpira le vprašanj o zdravstvenem stanju prebivalstva in sezonskih vplivih, temveč tudi o dolgoročnih posledicah za slovensko družbo.
Februar – mesec z najvišjim številom smrti
Po uradnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2024 v povprečju 59 smrti na dan, a februar je močno izstopal. Takrat je bilo umrlih kar 73 na dan, vrhunec pa se je zgodil 8. februarja, ko je življenje izgubilo 94 ljudi – torej skoraj polovica več od povprečja.
Zakaj prav februar? Strokovnjaki izpostavljajo kombinacijo dejavnikov. Najprej je tu sezona gripe in drugih respiratornih obolenj, ki so še posebej nevarna za starejše in kronične bolnike. Poleg tega se pozimi poveča obremenitev zdravstvenega sistema, več je tudi zapletov zaradi mraza in pomanjkanja gibanja. Tudi psihološki dejavniki, kot so osamljenost in zimska depresija, lahko posredno vplivajo na zdravje.
Starost in spol umrlih
V letu 2024 je umrlo skupno 21.506 ljudi, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej, a povprečna starost umrlih se je ponovno dvignila – na 79,2 leta. Moški so v povprečju umrli pri 75,7 leta, ženske pa pri 82,7 leta, kar pomeni skoraj sedemletno razliko. To sovpada z dolgoletnim trendom daljše življenjske dobe žensk, a hkrati kaže na bolj ranljivo zdravje moških.
Čeprav so povprečne življenjske dobe pri rojenih otrocih optimistične – dečki lahko danes pričakujejo 79,5 let, deklice pa 84,7 let – podatki o umrljivosti kažejo, da se razlike med spoloma vztrajno ohranjajo.
Negativen naravni prirast in dolgoročni trendi
Število umrlih je bilo lani višje od števila rojenih že osmo leto zapored. Naravni prirast je znašal –4.631 ljudi, kar pomeni, da prebivalstvo brez priseljevanja upada. Takšen minus je eden najizrazitejših po letu 1945.
Najbolj kritična meseca sta bila januar in februar, ko je bilo umrlih bistveno več kot rojenih. Samo februar je prinesel 763 več smrti kot rojstev, kar potrjuje, da je zimski čas za slovensko demografijo še posebej obremenjujoč.
Prezgodnja smrt se vendarle znižuje
Pomembno je poudariti, da se dolgoročno zmanjšuje delež tistih, ki umrejo pred 65. letom starosti. Lani je bilo takšnih 13,5 % vseh umrlih, kar je precej manj kot pred desetletjem, ko je bil delež skoraj četrtinski. Pri moških je sicer delež še vedno višji (18,5 %), pri ženskah pa nižji (8,6 %).
Kljub izboljšavam pa so meseci, kot je bil lanski februar, opomin, da so preventivni ukrepi, pravočasno zdravljenje in skrb za zdravje še vedno ključnega pomena.
Regijske razlike: Pomurje in osrednja Slovenija na dveh polih
Smrtnost se razlikuje tudi po regijah. Na tisoč prebivalcev je bilo v povprečju 10,1 umrlega, a razlike so velike: v Pomurju kar 13,0, medtem ko je bila v osrednjeslovenski regiji ta številka le 8,4. To potrjuje, da življenjski slog, socialno-ekonomski položaj in dostop do zdravstvenih storitev pomembno vplivajo na dolgoživost.
Umrljivost dojenčkov še naprej nizka
Med pozitivnimi podatki velja omeniti zelo nizko umrljivost dojenčkov. Leta 2024 jih je umrlo le 29, kar pomeni 1,7 na 1.000 živorojenih. V povojnih letih je bila ta številka več kot 50 na 1.000, zato je napredek na področju pediatrije in preventive več kot očiten.
Zakaj je ravno februar kritičen?
Čeprav številke kažejo na naravne sezonske vzorce, se ob njih zastavlja vprašanje, ali bi bilo mogoče s pravočasnimi ukrepi zmanjšati smrtnost v zimskih mesecih. Februar velja za mesec najhladnejših dni, pogosto tudi z največjo obremenitvijo zdravstvenih ustanov. V kombinaciji z virusi in slabšimi razmerami za gibanje to prinese več kroničnih zapletov.
Starejši, ki živijo sami, so posebej ranljivi. Zima prinese več padcev, več hospitalizacij in več posledic oslabelosti. Zato se strokovnjaki strinjajo, da bi bilo treba več vlagati v preventivo, vključno z večjo podporo na domu in dostopom do zdravstvenih storitev.
Kaj nam pravijo številke za prihodnost?
Čeprav se pričakovano trajanje življenja povečuje, hkrati naravni prirast ostaja negativen. Slovenija se srečuje z dvojno demografsko težavo: prebivalci živijo dlje, a hkrati umira več ljudi, kot se jih rodi. To bo v prihodnjih letih zahtevalo premislek o pokojninskem sistemu, zdravstveni oskrbi in podpori starejšim.
Februar 2024 se tako ni zapisal le kot mesec z največ smrtnimi primeri, ampak tudi kot simbolni opomnik, da moramo na zdravje in demografske izzive gledati dolgoročno.
Februar
Podatki Statističnega urada nam jasno kažejo, da je februar mesec, v katerem je v letu 2024 umrlo največ Slovencev in Slovenk. To ni zgolj statistični podatek, temveč ogledalo, ki odseva zdravstveno stanje naroda, moč zdravstvenega sistema in našo družbeno odgovornost do ranljivih skupin.
Čeprav je povprečna življenjska doba v Sloveniji visoka in se napredek kaže tudi v manjšem deležu prezgodnjih smrti, nas negativni naravni prirast in izrazite sezonske razlike silijo k razmisleku. Vprašanje ni več, ali potrebujemo ukrepe, temveč kako hitro in v kakšni obliki jih bomo uvedli.
Februar bo v prihodnje ostal mesec, na katerega bodo statistiki, zdravniki in prebivalci posebej pozorni – kot čas, ko se pokaže, kako krhek je lahko naš vsakdan.
