Čiščenje z alkoholnim kisom doživlja v zadnjih letih pravi preporod. Mnogo gospodinj ga uporablja kot čudežno tekočino za vse vrste madežev, vodnega kamna in neprijetnih vonjev. A čeprav se zdi, da kis zmore skoraj vse, strokovnjaki opozarjajo, da obstaja meja, do katere je res učinkovit. Marsikdo ga uporablja tudi tam, kjer ne bi smel, kar lahko škodi površinam in ne prinese pričakovanega učinka.
Zakaj smo tako vzljubili kis?
Ko ljudje vse bolj iščejo naravne in cenovno dostopne načine čiščenja, se je kis hitro povzpel na vrh domače lestvice čistil. Je poceni, neškodljiv za okolje in ne zahteva posebnih zaščitnih ukrepov pri uporabi. Odstranjuje vodni kamen, čisti steklo, razmaščuje kuhinjske površine in nevtralizira neprijetne vonje. Zdi se kot popolna alternativa agresivnim detergentom.
Marsikdo je prepričan, da z njim razkuži tudi površine, a to prepričanje ni povsem točno. Kis res deluje kot blag antiseptik, vendar to še ne pomeni, da lahko z njim uničimo vse bakterije in viruse.
Kis ni registriran razkužilec
To je ključno dejstvo, ki ga mnogi spregledajo. Alkoholni kis, ki ga kupimo v trgovini, vsebuje približno pet odstotkov ocetne kisline. To je dovolj, da raztopi vodni kamen ali maščobo, ne pa tudi, da bi uničil vse mikrobe. Da bi sredstvo uradno štelo kot razkužilo, mora dokazano uničiti vsaj 99,9 odstotka bakterij, virusov in drugih patogenov. Kis tega testa ne prestane.
Nacionalne sanitarne organizacije v številnih državah zato jasno navajajo, da kis ni primeren za razkuževanje površin, kjer je potrebna popolna higiena, kot so kuhinjski pulti po pripravi surovega mesa, kopalniška stranišča ali delovne površine v zdravstvenih ustanovah.
Razlika med čiščenjem in razkuževanjem
Tu se skriva bistvo težave. Ljudje pogosto zamenjujejo pojma čiščenje in razkuževanje, čeprav gre za povsem različna procesa. Čiščenje pomeni odstranjevanje umazanije, prahu in delcev z površine. To lahko vključuje tudi nekaj bakterij, vendar ne vseh. Razkuževanje pa pomeni uničenje mikroorganizmov, ki lahko povzročajo bolezni.
Kis torej očisti, a ne razkuži. Po uporabi bo površina videti čista in bleščeča, a če bi jo pod mikroskopom pregledal strokovnjak, bi na njej našel precej živih bakterij.
Kdaj je kis odlično čistilo?
Ne glede na to, da ni razkužilo, ima kis vrsto odličnih uporab. Uporaben je pri vsakodnevnem čiščenju, kjer higiena ni življenjskega pomena. Odlično se obnese pri odstranjevanju vodnega kamna v kuhalnih posodah in na pipah. Uporabimo ga lahko za čiščenje oken, mikrovalovnih pečic, kavnih aparatov in tuš glav. Z njim lahko tudi nevtraliziramo neprijetne vonje, na primer v hladilniku ali smetnjaku.
Njegova prednost je v tem, da ne vsebuje umetnih dodatkov in ne pušča škodljivih ostankov. Zato je primeren za ljudi, ki želijo zmanjšati uporabo kemikalij v gospodinjstvu ali imajo majhne otroke in hišne ljubljenčke.
Površine, kjer kisa ne smemo uporabljati
Kis je kislina in to pomeni, da lahko poškoduje občutljive materiale. Nikoli ga ne smemo uporabljati na naravnem kamnu, kot sta marmor ali granit, saj lahko zamegli sijaj in razje površino. Prav tako ni primeren za lesene površine, ker lahko uniči zaščitni premaz in povzroči madeže.
Nevarno je tudi mešanje kisa z belilom, saj pri tem nastanejo strupeni hlapi, ki dražijo dihalne poti in oči. Enako velja za kombinacijo z vodikovim peroksidom, saj lahko reakcija povzroči neželene kemične učinke.
Ali kis res uničuje bakterije?
Določene bakterije, kot sta salmonela in E. coli, kis res lahko oslabi ali delno uniči. Zato ga nekateri uporabljajo za čiščenje kuhinjskih desk ali hladilnikov. A treba je vedeti, da ne učinkuje na vse mikroorganizme. Virusi, kot je koronavirus, so odporni na kis in ga ta ne more uničiti.
Če želimo resnično razkužiti površino, moramo po čiščenju s kisom uporabiti sredstvo, ki ima uradno potrdilo o učinkovitosti. Takšna sredstva nosijo registracijsko številko in na embalaži pogosto piše, da uničijo 99,9 odstotka bakterij in virusov.
Kako pravilno kombinirati kis z drugimi čistili?
Če želite izboljšati učinkovitost, lahko kis zmešate z alkoholom, ki ima vsaj 70 odstotkov vsebnosti. Ta mešanica bo površine ne le očistila, temveč tudi razkužila. V kozarec kisa dodajte enako količino alkohola in po želji nekaj kapljic eteričnega olja. Vonj bo prijetnejši, rezultat pa bolj higieničen.
Pomembno je, da se raztopina uporablja na površinah, ki niso občutljive na kisline, in da jo po uporabi dobro obrišemo s čisto krpo.
Kako izbrati pravo razkužilo?
Včasih je bolj smiselno uporabiti namenski izdelek. Razkužila, ki jih najdemo v trgovinah, imajo pogosto oznako EPA ali CE, kar pomeni, da so preizkušena in dokazano učinkovita. Pri nakupu bodite pozorni na oznako in navodila za uporabo. Le tako boste dosegli pričakovani učinek in zagotovili varnost doma.
Čeprav imajo nekatera komercialna čistila nekoliko močnejši vonj, so pri odstranjevanju nevarnih mikrobov bistveno zanesljivejša. Po uporabi jih je priporočljivo sprati ali vsaj dobro prezračiti prostor.
Zakaj kis še vedno ostaja nepogrešljiv?
Kljub omejitvam je kis še vedno eno najbolj priljubljenih naravnih čistil. Njegova vsestranskost in dostopnost ga delata idealnega za hitro osvežitev doma. Je tudi okolju prijazna izbira, saj se popolnoma razgradi in ne onesnažuje vode.
Številne gospodinje ga uporabljajo tudi za mehčanje perila, odstranjevanje madežev iz kozarcev in celo za čiščenje kopalnih zaves. Uporablja se lahko tudi pri odstranjevanju neprijetnega vonja iz čevljev ali športnih torb.
Najpogostejša napaka uporabnikov
Največja zmota pri uporabi kisa je torej pričakovanje, da bo z njim mogoče popolnoma razkužiti stanovanje. V resnici gre za odlično čistilo, ne pa za medicinsko razkužilo. Če želimo doseči resnično brezhibno higieno, moramo po čiščenju s kisom poseči še po primernem dezinfekcijskem sredstvu.
Ta razlika se morda zdi malenkostna, a v času širjenja nalezljivih bolezni je bistvenega pomena. S pravilno uporabo lahko kis še naprej ostane naš zaveznik pri ohranjanju čistega doma, le da ga uporabimo tam, kjer je najbolj učinkovit.
Čistoča ni vedno enaka higieni
Bleščeča kuhinjska pipa ali sijoča miza sta prijeten prizor, vendar vizualna čistoča ne pomeni nujno tudi odsotnosti bakterij. Prava higiena zahteva kombinacijo mehanskega čiščenja in kemičnega razkuževanja. Če to razumemo, lahko kis uporabljamo pametneje in z boljšimi rezultati.
V resnici nas kis uči, da se moramo zanašati na znanje in ne le na videz. Naravna čistila imajo svoje mesto, a vsako ima svoje meje. Če jih poznamo, bomo svoj dom ohranili tako čist kot varen.
