Rim ima na stotine znamenitosti, ki vsak dan privabijo na tisoče turistov, a le redke so tako fotogenične in prepoznavne kot Španske stopnice. Sto petdeset stopnic, ki se od trga Piazza di Spagna dvigajo proti cerkvi Trinità dei Monti, je prizorišče neskončnih fotografij, romantičnih sprehodov in kulturnih zgodb. In vendar prav tu največ obiskovalcev naredi napako, zaradi katere so lahko kaznovani z visoko globo.
Ta napaka ni povezana s fotografiranjem, čeprav množice ljudi marsikoga motijo. Ne tiče se niti hoje po marmornatih ograjah, pač pa precej bolj preprostega dejanja, ki ga večina dojema kot nekaj povsem nedolžnega. Na Španskih stopnicah v Rimu ne smete sesti.
Zakaj je sedenje na stopnicah prepovedano?
Vprašanje, ki si ga zastavi skoraj vsak obiskovalec: zakaj oblasti prepovedujejo nekaj tako naravnega, kot je počitek na kamnitem stopnišču. Odgovor je večplasten.
Prvi razlog je zaščita kulturne dediščine. Stopnice so stare skoraj tristo let, izklesane iz travertinskega kamna, ki se ob neprestanem drgnjenju oblačil in torb hitreje obrablja. Ko so turisti sedeli na stopnicah ure in ure, so za seboj puščali sledi, praske in celo madeže hrane ali pijače.
Drugi razlog je urejanje prometa ljudi. Stopnišče je ozko, gneča pa ogromna. Če bi se obiskovalci posedli po stopnicah, bi onemogočili normalen pretok turistov in domačinov, kar bi povzročilo zastoje in nevarnost nesreč.
In tretji razlog je zgolj higiena. Ob množici obiskovalcev, ki prihajajo z vseh koncev sveta, bi stopnice hitro postale umazane, če bi se na njih vsak dan jedlo, pilo in počivalo. Rim se zaveda, da so Španske stopnice svetovna znamenitost, in jih želi ohraniti v kar se da dostojnem stanju.
Kako stroge so kazni?
Marsikdo ob prvem obisku misli, da gre za nežno priporočilo. Vendar rimske oblasti ne popuščajo. Že od leta 2019 velja jasno pravilo, ki prepoveduje sedenje na stopnicah, prehranjevanje, odlaganje smeti in celo vlečenje kovčkov po njih. Policisti in redarji redno patruljirajo in turiste opozarjajo, čeprav se kazni razlikujejo glede na težo prekrška.
Za sedenje na stopnicah lahko obiskovalec prejme globo od 160 do 400 evrov. Če bi kdo stopnice poškodoval, so kazni še višje. Prav zato domačini pogosto pravijo, da je najdražji sedež v Rimu prav na Španskih stopnicah.
Ali je bilo vedno tako?
Ne. Še pred desetletjem so stopnice veljale za eno največjih »javnih klopi« v Evropi. Turisti so sedeli ure in ure, domačini so se zadrževali ob sončnih popoldnevih, mladi so prirejali zmenke, umetniki pa risali ali pisali. Šele ko se je gneča začela spreminjati v kaos, so oblasti uvedle strožja pravila. Leta 2016 so stopnice doživele temeljito prenovo, ki jo je financirala italijanska modna hiša Bulgari. Po obnovi so želeli preprečiti hitro propadanje, zato so ukrepali z novimi zakoni.
Kaj se lahko na stopnicah počne?
Hoja je seveda dovoljena. Fotografiranje prav tako, a obiskovalci morajo ostati na nogah. Turisti lahko stojijo, se ustavijo za nekaj trenutkov, naredijo posnetek in nadaljujejo pot.
Dovoljeni so vodeni ogledi, saj vodniki s skupinami pogosto pripovedujejo zgodbe o nastanku stopnic, cerkvi Trinità dei Monti in bližnjem muzeju Johna Keatsa. Dovoljen je tudi prehod do zgornje ploščadi, kjer se odpre čudovit razgled na trg Piazza di Spagna in na ulice, ki vodijo proti središču Rima.
Česa se ne sme?
- Sedeti na katerem koli delu stopnic
- Jesti in piti
- Opravljati piknikov ali odlagati smeti
- Vleči kovčkov, koles ali skirojev
- Uporabljati stopnic za drsenje ali zabavo
Vsaka izmed teh dejavnosti lahko privede do globe. Pravila so jasno označena in policija se ne šali.
Zakaj je prepoved koristna tudi za obiskovalce?
Na prvi pogled se zdi prepoved neprijazna do turistov. A če pomislimo, kako bi izgledale stopnice s tisoči ljudi, ki bi sedeli, jedli in pili, hitro postane jasno, da bi izgubile svoj čar. Prostor bi postal prepoln, prehodi neprehodni, stopnice pa umazane in poškodovane.
S prepovedjo so stopnice ohranile svojo estetsko vrednost. Ko jih danes pogledamo, vidimo mogočno stopnišče brez sedenja in gneče na vsakem koraku. Fotografije so lepše, gibanje lažje in doživetje bolj pristno.
Kaj lahko naredite, če se želite odpočiti?
Turist, ki obišče Rim, pogosto potrebuje počitek. A namesto sedenja na Španskih stopnicah se je bolje usmeriti na trg Piazza di Spagna, kjer so klopi, bari in restavracije. V okolici najdete številne kavarne, kjer lahko posedite in opazujete vrvež, ne da bi tvegali globo.
Če si želite mirnejšega oddiha, se lahko odpravite v park Villa Borghese, ki je nedaleč stran. Tam boste našli klopi v senci, zelene trate in celo majhna jezera, kjer se domačini radi zadržujejo. Tako boste združili počitek z novim doživetjem Rima.
Ali obiskovalci spoštujejo pravila
Večina jih spoštuje. Kljub temu pa redarji vsakodnevno opozarjajo posameznike, ki se poskušajo usesti. Pogosto gre za turiste, ki za prepoved ne vedo. Zato je prav, da o tem pišemo in opozarjamo, saj bo le tako obisk bolj prijeten za vse.
Kaj pomenijo Španske stopnice za Rim?
So več kot turistična znamenitost. So simbol povezovanja med kulturami, saj združujejo francosko cerkev na vrhu, španski trg spodaj in italijanski Rim kot celoto. So prostor, kjer se srečujejo ljudje, in hkrati prizorišče zgodovine, umetnosti in vsakdanjega življenja.
V preteklosti so bile kulisa za umetnike in pesnike, danes pa so kulisa za milijone fotografij, ki jih obiskovalci objavljajo na družbenih omrežjih. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da jih ohranimo.
Nauki za popotnika
Obisk Španskih stopnic je izkušnja, ki se vtisne v spomin. A še preden jih obiščete, si zapomnite eno pravilo: ne sedite na njih. To je napaka, ki vas lahko stane več sto evrov in hkrati zmanjša doživetje drugih obiskovalcev.
Čeprav se zdi nenavadno, je prav ta prepoved omogočila, da stopnice danes izgledajo tako čisto in veličastno. Namesto da bi jih uporabljali kot klop, jih spoštujmo kot spomenik. Rim ni večno mesto brez razloga. Vsak kamen ima svojo zgodbo, vsaka ulica svoj pomen. Španske stopnice pa so opomin, da je kulturna dediščina krhka in dragocena.
Ko boste naslednjič stali na njih, se spomnite, da ste del dolge zgodovine obiskovalcev, ki so prišli občudovat lepoto, ne pa jo izrabljati.
