Evropa se že desetletja trudi zmanjševati količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, in večji delež preusmerjati v reciklažo. Podatki Eurostata za leto 2022 kažejo, da so razlike med državami še vedno velike, a tudi, da je več evropskih držav doseglo izjemen napredek. Na vrhu lestvice je Nemčija, ki reciklira skoraj 70 odstotkov komunalnih odpadkov, zelo visoko pa se uvrščata tudi Avstrija in Slovenija, ki presegata mejo 62 odstotkov.
Kljub spodbudnim rezultatom nekaterih držav je povprečje Evropske unije še vedno skromno, saj se skupna stopnja reciklaže giblje okoli 48 odstotkov. Stagnacija zadnjih let nakazuje, da bodo številne države imele težave pri doseganju cilja, ki do leta 2025 predvideva vsaj 55 odstotkov recikliranih komunalnih odpadkov.
Nemčija na vrhu lestvice
Nemčija ostaja evropska prvakinja v reciklaži, saj po uradnih podatkih reciklira kar 69,2 odstotka vseh komunalnih odpadkov. Ta uspeh ni naključje, temveč rezultat dolgoletnih vlaganj v infrastrukturo, ozaveščanja prebivalstva in stroge zakonodaje.
V državi deluje razvejan sistem ločenega zbiranja, vključno z obveznimi zabojniki za različne vrste odpadkov, depozitnimi sistemi za plastenke in steklenice ter sodobnimi centri za sortiranje in obdelavo. Poleg tega Nemčija spodbuja krožno gospodarstvo s finančnimi spodbudami, ki podjetjem olajšujejo uporabo recikliranih surovin.
Slovenija med najboljšimi
Slovenija je z 62,6 odstotka reciklaže tik ob boku Avstrije in se uvršča med devet držav v Evropi, ki reciklirajo več kot polovico komunalnih odpadkov. Ta rezultat je dosežen z učinkovitim sistemom zbiranja odpadkov, ki pokriva praktično vsa gospodinjstva, ter z delovanjem centrov za ravnanje z odpadki, ki omogočajo napredne postopke sortiranja in predelave.
Poseben uspeh Slovenije je tudi visoka stopnja ozaveščenosti prebivalcev. Ločeno zbiranje je postalo navada večine gospodinjstev, kar omogoča večji delež kakovostno zbranih surovin, primerne za nadaljnjo predelavo.
To so države, ki zaostajajo
Na drugi strani lestvice so države, kjer sistem reciklaže skoraj ne obstaja. Severna Makedonija reciklira 0 odstotkov komunalnih odpadkov, Bosna in Hercegovina 0,8 odstotka, Kosovo le 2,6 odstotka, v podobni situaciji so tudi Črna gora, Romunija in Malta.
Razlogi so različni: od pomanjkanja infrastrukture, neurejene zakonodaje, do nizke ozaveščenosti prebivalstva in omejenih finančnih sredstev. Takšne države bodo brez sistemskih reform težko sledile evropskim ciljem krožnega gospodarstva.
Stagnacija evropskega povprečja
Povprečna stopnja recikliranja v državah Evropske unije znaša 48 odstotkov, kar pomeni, da polovica vseh odpadkov še vedno konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Napredek je zadnja leta skoraj zastal, kar vzbuja zaskrbljenost, saj je rok za dosego 55-odstotnega cilja do leta 2025 vse bližje.
Evropska komisija opozarja, da bo brez dodatnih ukrepov veliko držav zaostalo za cilji, kar lahko prinese finančne sankcije in zamujene priložnosti na področju razvoja krožnega gospodarstva.
Zakaj je recikliranje tako pomembno?
Manj odvisnosti od primarnih virov
Recikliranje zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih virov, kot so ruda, nafta in les. Vsaka tona recikliranega materiala pomeni manj obremenitve okolja in manjšo porabo energije.
Zmanjšanje pritiska na okolje
Odlagališča odpadkov so eden največjih onesnaževalcev tal in podtalnice. Zmanjšanje količine odloženih odpadkov pomeni manj nevarnosti za ekosisteme in zdravje ljudi.
Ekonomske priložnosti
Recikliranje ustvarja nova delovna mesta in priložnosti za inovacije. Krožno gospodarstvo je ena najhitreje rastočih panog, ki lahko dolgoročno prinese pomembne gospodarske koristi.
Izzivi in priložnosti za prihodnost
Boljša infrastruktura
V številnih državah je ključno vlaganje v zbirne centre, sortirnice in predelovalne obrate. Brez teh osnovnih elementov ni mogoče vzpostaviti učinkovitega sistema reciklaže.
Ozaveščanje prebivalstva
Navade prebivalcev imajo velik vpliv na količino in kakovost zbranih odpadkov. Učinkovite kampanje, ki spodbujajo ločevanje odpadkov, so pokazale odlične rezultate v državah, ki so danes med vodilnimi.
Podpora podjetjem
Industrija mora dobiti več spodbud za uporabo recikliranih materialov. Davčne olajšave in subvencije so dokazano učinkoviti ukrepi, ki pospešujejo prehod v krožno gospodarstvo.
Kako Slovenija ohranja visoko stopnjo reciklaže?
Učinkovit sistem zbiranja
Slovenija ima dobro razvit sistem ločenega zbiranja, ki pokriva tako urbana kot podeželska območja. Barvno označeni zabojniki in jasna navodila gospodinjstvom omogočajo enostavno in učinkovito ločevanje odpadkov.
Sodobni centri za ravnanje z odpadki
Napredne tehnologije v centrih omogočajo visoko stopnjo sortiranja in priprave materialov za predelavo, kar povečuje delež recikliranih surovin.
Ozaveščanje in izobraževanje
Projekti v vrtcih, šolah in lokalnih skupnostih spodbujajo mlajše generacije, da se zavedajo pomena pravilnega ravnanja z odpadki. Dolgoročno to krepi kulturo trajnostnega ravnanja v celotni družbi.
Primeri dobrih praks iz tujine
Nemčija, ki reciklira največ, ni uspešna zgolj zaradi zakonodaje, temveč tudi zaradi učinkovitega sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, podjetji in prebivalci. Podoben model je mogoče opaziti tudi na Nizozemskem in v Belgiji, kjer so programi krožnega gospodarstva vključeni v širše razvojne strategije.
Takšne prakse so dokaz, da je visoka stopnja reciklaže dosegljiva tudi za druge države, če se odločijo za celovit pristop in dolgoročne naložbe.
Kaj lahko stori vsak posameznik?
Čeprav so politike in infrastruktura ključne, ima pomembno vlogo tudi vsak posameznik. Ločevanje odpadkov doma je prvi korak, ki omogoča učinkovitejšo obdelavo. Pomembno je tudi zmanjšanje količine odpadkov z izbiro izdelkov z manj embalaže, ponovno uporabo in popravili.
Vsak majhen korak sešteva v pomemben prispevek k bolj trajnostni družbi in čistejšemu okolju.
Pot do krožnega gospodarstva
Krožno gospodarstvo pomeni, da materiali in izdelki čim dlje ostanejo v uporabi. Recikliranje je pri tem le del rešitve – ključno je, da se že pri zasnovi izdelkov razmišlja o njihovi ponovni uporabi in enostavni predelavi.
Države, ki bodo pravočasno vlagale v krožno gospodarstvo, bodo imele konkurenčno prednost, saj bodo manj odvisne od uvoza surovin in bodo ustvarjale nove gospodarske priložnosti.
