Noč čarovnic, nekoč predvsem keltski praznik duhov in starih verovanj, je danes eden najbolj prepoznavnih jesenskih praznikov na svetu. Od severa do juga Evrope so ulice v zadnjih oktobrskih dneh polne buč, mask in nasmehov. Vonj po svečah, kostanju in karameliziranih jabolkih se prepleta z vznemirjenjem, ki ga prinaša zadnji večer oktobra.
Evropa v znamenju buč, sveč in skrivnostnih noči
Čeprav mnogi menijo, da gre za ameriško tradicijo, ima evropske korenine, stare več tisočletij. Praznovanje izvira iz keltskega festivala Samhain, ki je označeval konec poletja in prihod zime. Verjeli so, da se tistega večera meja med svetom živih in mrtvih zabriše, zato so ljudje prižigali ognje in nosili maske, da bi se ubranili pred duhovi.
Danes se Noč čarovnic v Evropi praznuje na najrazličnejše načine. V nekaterih mestih ima obliko veličastnih parad, drugje pa je bolj tiha in mistična. Skupno vsem pa je veselje, ustvarjalnost in občutek, da se za eno noč svet spremeni v igrišče domišljije.
Irska – domovina čarovnic in prvih buč
Če obstaja kraj, kjer je Noč čarovnic najbolj pristna, je to Irska. Prav tu je pred več kot dvema tisočletjema nastal praznik Samhain. Irska mesta se konec oktobra prelevijo v pravo čarovniško deželo.
V Derryju poteka največji festival Noči čarovnic v Evropi. Večdnevni program vključuje sprevode, ognjene predstave, plesne performanse in ogromno parado mask. Mesto postane oder za tisoče obiskovalcev iz vse Evrope. Ulice okrasijo s strašljivimi svetilkami iz buč, zrak pa prežema mešanica dima, glasbe in smeha.
Tudi Dublin diha v ritmu praznika. Pisarne in kavarne tekmujejo, kdo bo imel bolj izvirno dekoracijo, otroci pa se podajo od vrat do vrat z vrečkami sladkarij. Običaj, ki so ga v 19. stoletju irski priseljenci prenesli v ZDA, se zdaj vrača na svoj izvor, bogatejši in bolj raznolik kot kadarkoli.
Škotska – med ognjem in legendami
Na Škotskem ima Noč čarovnic globoko mistično noto. Tu se starodavni običaji mešajo z modernim praznovanjem. V Edinburghu se vsako leto odvije Samhuinn Fire Festival, ognjena predstava na hribu Calton Hill, kjer igralci, plesalci in glasbeniki poustvarijo spopad med poletjem in zimo.
Plameni, bobni in maskirani nastopajoči ustvarijo pravo doživetje, ki obiskovalce popelje v čas, ko je bilo vse prežeto z verovanji o duhovih, vilah in nevidnih svetovih. Poleg spektakla pa v manjših mestih po Škotskem ljudje še vedno ohranjajo star običaj izrezovanja repe – dolgo pred bučami so Škoti izdolbli repe in jih osvetlili s svečami.
V šolskih dvoranah potekajo tekmovanja v kostumih, po vaseh pa se otroci podajo po sladkarije s starodavnim verzom »guising«, ki je predhodnik ameriškega »trick or treat«.
Nemčija – med kostanji in strašljivimi sejmi
Nemci so Noč čarovnic posvojili šele v zadnjih desetletjih, a jo praznujejo z izjemnim navdušenjem. V številnih mestih se odvijajo tematski sejmi, na katerih so stojnice s kostumi, bučami in toplim vinom. Največje praznovanje poteka v Stuttgartu in Heidelbergu, kjer stare mestne ulice oživijo z glasbo in plesom v maskah.
V kraju Burg Frankenstein pri Darmstadtu vsako leto priredijo znameniti Halloween Festival. Na stari graščini, ki je navdihnila Mary Shelley za njenega slavnega »Frankensteina«, se obiskovalci srečajo z igralci, vampirji in strašljivimi zvoki. Vse skupaj je uprizorjeno s posebno teatralnostjo, ki prepriča tudi tiste, ki se sicer ne bojijo zlahka.
Tudi v Berlinu se po klubih in ulicah odvijajo tematske zabave, kjer prevladujejo črno-oranžni odtenki, maskirani plesalci in neonske luči. Noč čarovnic je postala del urbane kulture, priložnost za sprostitev in humor, a tudi za stik s starimi zgodbami, ki jih pripovedujejo generacije.
Italija – med grobovi, svečami in praznikom vseh svetih
V Italiji ima Noč čarovnic nekoliko drugačen značaj. Tam se pogosto prepleta s praznikom vseh svetih in dnevi spomina na umrle. Na jugu, zlasti na Siciliji in Sardiniji, otroci ponoči dobivajo darila »od duš«, kar spominja na kombinacijo Halloweena in božiča.
V Toskani in Emiliji-Romanji pa so mestne ulice konec oktobra polne svetilk in mask. Mesto Corinaldo je znano kot »italijanska prestolnica čarovnic«. Tam se zberejo obiskovalci iz vse države, potekajo koncerti, tržnice, ulični nastopi in izbor za »Miss Čarovnica«.
Tudi Rim ni izjema. V restavracijah strežejo tematske menije, polne bučnih jedi, temnega vina in sladkih »duhov«. Italijani znajo združiti okus, estetiko in tradicijo, zato je njihova različica praznika vedno polna življenja in barv.
Francija – zabava v pariškem slogu
V Franciji je Noč čarovnic sprva veljala za tujek, a jo Francozi danes praznujejo s svojo prepoznavno eleganco. Največ dogajanja je v Parizu, kjer se muzeji, bari in ulice spremenijo v tematske prizore. Disneyland Paris gosti eno največjih prireditev v Evropi z ogromno parado buč, risanih junakov in ognjemetom.
V Normandiji in Bretanji, kjer so keltske korenine še žive, ima praznik bolj mističen ton. Ljudje okrašujejo domove s svečami in jabolki, pripovedujejo zgodbe o duhovih morja in o vilah, ki naj bi ponoči obiskovale vasice ob obali.
Francoski pristop je prefinjen, bolj umetniški. V ospredju ni strah, temveč domišljija in humor. Kostumi so pogosto navdihnjeni s starimi legendami, literaturo in zgodovino.
Romunija – v kraljestvu grofa Drakule
Če je kakšna država, kjer ima Noč čarovnic posebno težo, je to Romunija. V Transilvaniji, deželi gradu Bran, kjer naj bi prebival legendarni grof Drakula, je praznovanje doživetje, ki ga ne pozabiš.
Vsako leto konec oktobra organizirajo nočne oglede gradu z glasbo, kostumi in strašljivimi zgodbami o grofu, ki naj bi ponoči hodil med obiskovalci. Po ulicah Brašova in Sighisoare potekajo parade, sejmi in zabave v starih mestnih središčih.
Romunska različica Noči čarovnic je preplet folklore, gotike in turizma. Tujci prihajajo z vsega sveta, da bi izkusili srhljivo vzdušje med starimi zidovi, v katerih se preteklost zdi bolj živa kot sedanjost.
Češka in Poljska – tihi odmev starih duš
Na Češkem in Poljskem Noč čarovnic ni tako razširjena, a ima svoje mesto med mlajšo generacijo. V Pragi se odvijajo tematske zabave in ogledi zapuščenih pokopališč, kjer igralci pripovedujejo zgodbe o duhovih iz 17. stoletja.
Na Poljskem pa se praznik pogosto povezuje z Dnevom vseh svetih, ki ga praznujejo 1. novembra. Takrat se milijoni ljudi odpravijo na pokopališča in prižgejo sveče, kar ustvarja enega najlepših prizorov svetlobe in tišine v Evropi. Čeprav ni namenjeno zabavi, ima to praznovanje enako sporočilo – spoštovanje življenja in smrti.
Slovenija – buče, kostumi in duh dobrega okusa
V zadnjih letih se je Noč čarovnic razcvetela tudi pri nas. Mestni trgi v Ljubljani, Mariboru in Celju se spremenijo v prizorišča mask, buč in svetlobnih instalacij. Otroci tekmujejo, kdo bo izrezal najlepšo bučo, odrasli pa se radi prepustijo večerni glasbi in plesu pod lampijoni.
Praznik se povezuje tudi s kulinariko. Po kavarnah in restavracijah se pojavljajo tematske jedi iz buče, kostanja in jabolk, trgovine pa so polne dekoracij. Na podeželju potekajo pohodi z bučnimi svetilkami in ognjemeti, marsikje pa prirejajo tematske večere v gradovih.
Noč čarovnic v Sloveniji ni le praznik otrok. Postala je del jesenske tradicije, priložnost za sprostitev, za druženje in igriv pobeg iz vsakdana.
Praznik, ki povezuje Evropo
Noč čarovnic danes povezuje stara verovanja, sodobno ustvarjalnost in veselje do življenja. Evropa jo je sprejela po svoje. Nekje kot festival, drugje kot tiho spominjanje, tretje kot turistično atrakcijo.
Toda v njenem bistvu ostaja nekaj enostavnega in univerzalnega: želja po svetlobi v temnem času. Sveča v buči, ogenj na griču ali nasmeh otroka v maski. Vse to je del iste zgodbe, ki jo ljudje pripovedujejo že tisočletja.
V Evropi se Noč čarovnic ne konča s strašenjem, ampak s toplino. Med bučami, čarovnicami in starimi legendami še vedno odmeva staro sporočilo. Življenje se nadaljuje, tudi ko pade noč.
