Pregovori, povezani z vremenom, pogosto delujejo kot poetična opazovanja narave, a nekatere ljudske modrosti se presenetljivo pogosto izkažejo za preroške. Ena najbolj znanih slovenskih vremenskih napovedi, povezanih z datumom 15. maja, pravi: »Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.«
Dež 15. maja je znova obudil stari pregovor in upanje na stabilno poletno vreme
Letos je Zofka – svetnica, ki goduje sredi maja – očitno vzela svojo nalogo resno. Agencija za okolje RS je za 15. maj 2025, med 8. in 20. uro, izmerila padavine praktično po vsej Sloveniji. Padlo je od skromnih 0.2 mm na severovzhodu pa vse do 20.8 mm v zahodnih krajih. Na številnih lokacijah so količine znašale med 5 in 10 milimetri, kar potrjuje, da je bil ta dan več kot le simbolična mokra prelomnica.
Kaj pravi ljudsko izročilo?
Zofka med svetimi možmi in dežjem
Sredina maja je tradicionalno povezana s t. i. ledenimi možmi – svetniki Pankracijem, Servacijem in Bonifacijem, ki naj bi v maju prinesli še zadnji hladen zrak. Četrta v tem nizu je Zofka, ki pa ima bolj vlažno kot hladno funkcijo. Prastari koledarji, zlasti tisti vaškega izvora, pogosto omenjajo Zofko kot dan, ko mora padati dež, da bo poletje rodovitno in vreme stabilno.
Zofkin dež ni samo simbolika – v kmetijski tradiciji ima vlažen maj velik pomen za rast poljščin, sadnega drevja in paše. Deževna Zofka naj bi zemljo navlažila ravno toliko, da rastline po tem obdobju uspešno poganjajo in lažje prenesejo prve poletne vročine.
ARSO potrjuje: Slovenija je bila mokra
Podatki ne lažejo, padavine po celi državi
Na vremenskem zemljevidu Agencije Republike Slovenije za okolje je jasno razvidno, da je v četrtek, 15. maja 2025, deževalo po celotni Sloveniji. Največ padavin so izmerili v okolici Tolmina, Bovca in Idrije, v Breginju 20,8 mm padavin. Tudi osrednja Slovenija ni ostala suha, saj so količine ponekod presegale 10 mm (Hrasnik, Kum, Črnomelj, Krvavec). Manj dežja je bilo izmerjenega na vzhodu države, a vseeno ne zanemarljivo.
Razporeditev padavin kaže, da je dež zajel večji del države in ni šlo zgolj za lokalne plohe. To je pomembno, če želimo reči, da je pregovor letos izpolnjen – in s tem morda tudi napoved za stabilno poletje potrjena.
Kaj pomeni »dobro poletje«?
Sonce, stabilnost in brez dolgotrajnih neviht
Vremenski pregovor o Zofki govori o “pridnem” poletju – to v ljudskem jeziku pomeni, da poletje ne bo raztreseno, polno nenadnih neurij, suš ali nenehnih sprememb. Stabilno vreme je bilo nekdaj ključno za žetev, pa tudi za vsakdanje življenje brez večjih prekinitev zaradi neviht.
Danes to pomeni nekaj drugega – suhe vikende za pohode, varno vreme za potovanja, dobre pogoje za kampiranje in turistične dejavnosti. V sodobnem kontekstu je “dobro poletje” tudi poletje brez vremenskih ekstremov – brez toče, dolgotrajne suše ali poplav.
Če bo pregovor držal, se nam torej obeta nekaj mesecev z razmeroma predvidljivim vremenom, kar bi po preteklih poletjih z burnimi vremenskimi izpadi, prišlo še kako prav.
Kako to vpliva na vrtove, polja in vinograde?
Vlažen maj kot dobra popotnica
Za vrtičkarje je deževna Zofka naraven zaveznik. Vlažna zemlja sredi maja omogoča boljšo rast sadik, zlasti zelenjave, ki je bila posajena konec aprila ali v začetku maja. Tudi krompir, čebula in solata bodo po takšni vlagi lažje rasli, brez potrebe po dodatnem zalivanju.
V kmetijstvu se takšen začetek druge polovice maja pogosto povezuje s kakovostnejšo senožetjo. Trava raste bolje, žita razvijajo stabilnejša stebla, tudi vinogradi imajo vlažno podlago za nov zagon.
Sadjarji bodo pozorni predvsem na morebitno prehitro sušenje tal v naslednjih tednih, a za zdaj kaže, da je bil 15. maj resnično dober začetek pridelovalnega vrhunca.
Zofka kot kulturni simbol
Pregovori, ki nas povezujejo z naravo
Ljudski pregovori niso le pozabljeni verzi, zapisani v starih koledarjih. So ostanki natančnega opazovanja narave skozi generacije. V času, ko še ni bilo meteoroloških postaj in satelitskih radarskih posnetkov, so si ljudje pomagali z izkušnjami. Če je več let zapored dež padal na Zofko in je poletje bilo uspešno, so si to zapomnili. In to vedenje se je preneslo v pregovorno obliko.
Danes, ob napredku meteorologije, ti pregovori morda niso več edina osnova za napoved, a so izjemen opomnik, da je narava ciklična, ritmična in v marsičem predvidljiva – če jo le znamo poslušati.
