Vsako leto ob koncu oktobra ljudje v večjem delu Evrope posežejo po uri in kazalce premaknejo nazaj. Letos bo to noč iz sobote, 25., na nedeljo, 26. oktobra 2025. Ob tretji uri zjutraj se bo ura premaknila na drugo, kar pomeni, da bomo spali eno uro dlje. Čeprav je sprememba videti majhna, vpliva na vsakodnevni ritem, počutje in celo produktivnost. V Sloveniji se razprava o smiselnosti premikanja ure vleče že leta, a sistema za zdaj ni spremenila niti Evropska unija.
Prehod na zimski čas ima dolgo tradicijo in kljub sodobnim tehnologijam ostaja tema, ki vsako leto znova sproži razmišljanje o tem, ali nam ta sprememba sploh še koristi. Ljudje jo občutijo različno – nekateri z veseljem pričakajo dodatno uro spanja, drugi pa že v ponedeljek čutijo, da se je bioritem predramil prehitro.
Kdaj se ura premakne nazaj?
Letošnji jesenski premik ure bo potekal v noči s 25. na 26. oktober 2025. Ob tretji uri zjutraj bodo kazalci premaknjeni nazaj na drugo uro. To pomeni, da bo ta noč imela eno uro več, jutra pa bodo po novem svetlejša, večeri pa hitreje temni. Zimski čas bo trajal do zadnje nedelje v marcu 2026, ko se bo ura znova premaknila naprej.
Premik ure je v Evropski uniji usklajen že od leta 1980. Namen je bil predvsem varčevanje z energijo, saj naj bi poletni čas omogočil več svetlobe v večernih urah in s tem manjšo porabo elektrike. A sčasoma so se pokazale tudi druge posledice, zlasti pri spancu in koncentraciji.
Kako je vse skupaj začelo?
Zgodovina premikanja ure
Ideja o prilagajanju časa sončni svetlobi ni nova. Že Benjamin Franklin je v 18. stoletju šaljivo zapisal, da bi z zgodnejšim vstajanjem ljudje porabili manj sveč. Prvi uradni premik ure pa je uvedla Nemčija leta 1916, sredi prve svetovne vojne, da bi prihranila premog. Kmalu so ji sledile še druge države, tudi Slovenija, takrat del Avstro-Ogrske.
V drugi polovici 20. stoletja je sistem poletnega in zimskega časa postal stalnica v večini Evrope. V Sloveniji ga poznamo neprekinjeno od leta 1983, ko je bil uveden po takratnem zgledu jugoslovanske zakonodaje. Čeprav se zdi to samoumevno, ni bilo vedno tako – obstajala so obdobja, ko se ura ni premikala.
Evropska razprava o ukinitvi
Evropska komisija je leta 2018 predlagala ukinitev sezonskega premikanja ure. Večina Evropejcev se je v spletni anketi izrekla za to, da bi država izbrala enoten čas in ga ohranila skozi vse leto. Toda odločitev je zapletlo vprašanje, kateri čas bi obdržali – poletnega ali zimskega. Odločitev naj bi bila prepuščena posameznim državam, kar bi lahko povzročilo zmedo pri čezmejnem prometu, letalskih voznih redih in logistiki. Zato je razprava obstala in premikanje ure ostaja.
Zakaj sploh še premikamo uro?
Energetski razlogi
Glavni namen poletnega časa je bil zmanjšati porabo elektrike v večernih urah. A s pojavom sodobnih gospodinjstev, klimatskih naprav in razsvetljave z nizko porabo energije so učinki manj izraziti kot nekoč. Današnji izračuni kažejo, da razlika pri porabi elektrike skorajda ni več merljiva.
Družbeni ritem in navade
Mnogi menijo, da je poletni čas prijetnejši, saj omogoča več svetlobe po delu in s tem več časa za gibanje in druženje. Po drugi strani pa zgodnejša tema pozimi ljudem pomaga, da se umirijo in hitreje zaspijo. Premik tako na nek način ohranja naravni ritem med letnimi časi, čeprav bi ga mnogi raje opustili.
Kako premik ure vpliva na človeka?
Biološka ura
Ljudje imamo notranjo uro, ki se uravnava s svetlobo. Telo je navajeno vstajati in zaspati ob določenih urah. Sprememba, tudi če gre le za eno uro, lahko ta ritem začasno poruši. Pogosti simptomi so slabša koncentracija, utrujenost, nemir ali težave s spanjem. Podobno kot pri potovanju čez časovne pasove, le da tokrat ostanemo doma.
Spremembe v počutju
Zimski čas prinaša krajše dneve in manj sončne svetlobe, kar vpliva na tvorbo hormona serotonina. Ljudje se lahko počutijo manj motivirane, nekateri celo rahlo otožne. Na drugi strani prinaša tudi nekaj dobrega – zgodnejše jutranje sonce pomaga telesu, da se zbudi lažje.
Kako se pripraviti na premik ure?
Prilagoditev spalnega ritma
Zdravniki svetujejo, da nekaj dni pred premikom ure začnete hoditi spat deset do petnajst minut prej. Tako bo telo lažje sprejelo spremembo. Prav tako pomaga, če se v nedeljo zjutraj ne odločite za dolgo poležavanje, saj s tem še bolj premaknete ritem.
Gibanje in svetloba
Naravna svetloba je najboljši regulator notranje ure. Kratek sprehod po zajtrku ali vadba na svežem zraku pomagata, da se telo prilagodi. Pomembno je tudi, da čez dan preživimo nekaj časa na prostem, saj tema zgodaj popoldne hitro vpliva na razpoloženje.
Prehrana in večerni mir
Telo se na spremembo bolje odzove, če večerjo pojemo vsaj dve uri pred spanjem in se izognemo težki hrani. Večerna tišina in umirjanje, brez zaslonov in močne svetlobe, pomagata, da notranja ura spet najde svoj ritem. Ljudje, ki upoštevajo ta pravila, poročajo, da se prilagodijo v dveh do treh dneh.
Kako premik ure vpliva na družbo?
Šole, promet in delo
Sprememba časa vpliva tudi na urnike. Otroci, ki zjutraj vstajajo v temi, so lahko prvih nekaj dni bolj zaspani. Prometne nesreče se po raziskavah v prvem tednu po premiku nekoliko povečajo, saj se vozniki težje zberejo. Podjetja v tem času opažajo manjšo produktivnost in več zamud, a učinek običajno traja le nekaj dni.
Gospodarstvo in vsakdanje življenje
V gospodarstvu se največji vplivi kažejo v sektorjih, ki so odvisni od naravne svetlobe, kot so gradbeništvo, turizem in kmetijstvo. Kmetje pogosto poudarjajo, da se živali na spremembo časa ne odzivajo tako kot ljudje, kar prinaša dodatne težave pri molži ali prehranjevanju. V turizmu pa poletni čas pomeni daljše dneve in s tem več obiska, zato bi nekateri raje ohranili poletni čas vse leto.
Premik ure v digitalni dobi
V preteklosti je bilo treba vse ure ročno nastaviti. Danes to opravijo telefoni, računalniki in pametne naprave samodejno. Kljub temu se vsako leto najde kdo, ki pozabi premakniti ročno uro na zapestju ali budilko na nočni omarici. Medtem ko je bila nekoč zmeda skoraj neizogibna, danes večina ljudi za premik izve že prek obvestil na zaslonu ali sporočil na družbenih omrežjih.
Digitalna doba pa prinaša tudi zanimivo vprašanje: ali bomo sploh še dolgo potrebovali takšno spremembo, če naš ritem vedno bolj določa tehnologija, ki deluje 24 ur na dan?
Prihodnost brez premikanja ure
Evropska razprava o ukinitvi premikanja ure še ni zaključena. Več držav, med njimi tudi Slovenija, zagovarja enoten časovni sistem, a do soglasja ni prišlo. Če bi se Evropska unija v prihodnjih letih vendarle odločila, bi vsaka država morala izbrati, kateri čas bo obdržala. V Sloveniji bi to pomenilo, da bi se odločili med poletnim, kjer je več svetlobe zvečer, ali zimskim, ki je bližje naravnemu ritmu sonca.
Čeprav uradnih sprememb za zdaj ni, vse več ljudi izraža željo, da bi se premikanje končalo. Argumenti za in proti so močni na obeh straneh. Nekateri menijo, da je sprememba ure simbol preteklosti, ki jo narekujejo energetski razlogi iz 20. stoletja, drugi pa jo razumejo kot koristen sistemski prehod med letnimi časi.
Kako izkoristiti dodatno uro?
Nedeljsko jutro po premiku ure mnogi izkoristijo za počitek, sprehod ali branje. Dodatna ura spanja lahko deluje kot majhna nagrada po dolgem tednu. Dobro počutje, ki ga prinaša mirno jutro, je lahko tudi priložnost, da razmislimo, kako bi večkrat v letu namenili več časa sebi. Takšne drobne spremembe pomagajo ohranjati ravnotežje v svetu, kjer ure tečejo hitreje, kot si včasih želimo.
Premik ure je ogledalo sodobnega ritma
Čeprav gre le za premik kazalcev, razkriva veliko o tem, kako se spreminja naš odnos do časa. Svet se vrti z drugačno hitrostjo kot nekoč, a vsaka jesen nas še vedno opomni, da se svetloba umika in da se življenje umiri. Premik ure je postal ritual, ki združuje ljudi. Tiste, ki se veselijo dodatne ure spanja, in tiste, ki se pritožujejo nad zgodnjo temo.
V resnici pa nas prav ta sprememba spomni, da čas ni le merilo na uri, ampak način, kako ga doživljamo. Če ga znamo ceniti, nam tudi ura, ki se premakne nazaj, podari nekaj dragocenega. Priložnost, da si vzamemo trenutek več.
