Solata velja za eno najbolj nezahtevnih vrtnin. Raste hitro, uspeva skoraj vsepovsod in ne potrebuje posebne nege. Pa vendar se prav pri njej pogosto dogajajo napake, zaradi katerih pridelek ne bo tak, kot bi lahko bil. Ena najpogostejših je premajhna razdalja med sadikami. Rastline, ki nimajo dovolj prostora, rastejo počasneje, so bolj dovzetne za bolezni, razvijejo manjšo glavo in hitreje zacvetijo.
Razmik med solatami ni naključno določen. Gre za enega najpomembnejših dejavnikov uspešne pridelave. Pravilna razdalja med sadikami omogoča boljšo osvetljenost, prezračevanje, dostop do vode in hranil ter lažje vzdrževanje gredic. Prav zato velja, da kdor upošteva ta razmik, ima več možnosti za bogat in zdrav pridelek.
Vsaka vrsta potrebuje svoj prostor
Razdalja med sadikami je odvisna od vrste solate. Berivka, ki ne tvori glave, lahko raste bolj skupaj, medtem ko kristalka ali endivija potrebuje več prostora, da razvije bujno, zaprto glavo. Če sadike niso dovolj narazen, se rastline začnejo boriti za svetlobo in hranila, zaradi česar postanejo tanjše in manj odporne.
Približne razdalje, ki jih je smiselno upoštevati:
- Berivka: 20–25 cm med rastlinami, 25 cm med vrstami
- Glavnata solata (kristalka, ledavka): 30 cm med rastlinami, 30–35 cm med vrstami
- Endivija, radič: 30–35 cm med rastlinami, 35–40 cm med vrstami
Če sadimo preveč na gosto, bodo zunanje liste sicer hitro prerasle gredico, vendar notranji deli rastline ne bodo dobili dovolj svetlobe. Rezultat bo sploščena glava, slabša tekstura in hitrejše cvetenje.
Zrak je najboljše naravno sredstvo proti plesni
Gosta zasaditev pomeni tudi več vlage med listi. To je idealno okolje za razvoj bolezni, kot sta siva plesen in pepelasta plesen. Listi, ki se stikajo, ne morejo dihati. V sončnih dneh se pod takšno plastjo listja temperatura dvigne, ponoči pa vlaga ostane ujeta. Plesen, gnitje in težave z listnimi ušmi so pogostejše tam, kjer vrtnar ni upošteval razdalje.
Z ustreznim razmikom omogočimo kroženje zraka, s tem pa zmanjšamo verjetnost okužbe. Poleg tega je takšna zasaditev preglednejša, kar omogoča lažje odstranjevanje plevela, zalivanje in gnojenje.
Visoke grede in red: kako se lotiti načrtovanja
V visoki gredi je prostora manj, zato se mnogi odločijo za bolj gosto sajenje. A tudi tu velja, da manj ni več. Načrtovanje naj temelji na širini grede. V ozko visoko gredo, široko 80 cm, lahko v dveh vrstah posadimo glavnato solato na razdalji 30 cm, ali pa v treh vrstah berivko na razdalji 20 cm.
Pomembno je, da omogočimo dostopnost do vseh rastlin brez pretegovanja. Najdaljša razdalja od roba grede do najdaljše rastline ne sme presegati 40 cm, sicer bo vzdrževanje oteženo.
Kjer je prostora premalo, raje posejemo redkejše sorte ali pa izberemo kombinacijo s hitro rastočimi vrstami, ki jih bomo poželi prej – na primer redkvica ali rukola.
Kombinacije, ki koristijo solati
Solata se odlično razume s številnimi drugimi vrtninami. Sadimo jo lahko med čebulo, paradižnik, korenje, redkvico ali grah. Vendar tudi pri tem velja upoštevati prostor. Paradižnik potrebuje precej prostora in zraka, zato naj bo med njim in solato vsaj 40–50 cm.
Zanimiva praksa je sajenje v vrstnem redu: par vrsti solate, nato vrsta korenja, nato spet solata. Tako preprečimo, da bi posamezne kulture pretirano izčrpale zemljo, obenem pa zmanjšamo verjetnost širjenja bolezni.
Zelišča, kot so drobnjak, timijan in kamilica, izboljšujejo rast solate in odganjajo uši. Lahko jih sadimo na robove gredic, pri tem pa pazimo, da ne zasenčijo občutljivih listov.
Kaj se zgodi, če solata raste preblizu
Posledice premajhne razdalje so hitro vidne:
- glave ne zaprejo, listi ostanejo ohlapni
- solata hitreje gre v cvet
- pojavi se grenkoba
- rastline so bolj dovzetne za uši
- bolezni se širijo hitreje
- zmanjšana je odpornost na vročino
Zaradi pomanjkanja prostora korenine ostanejo plitvejše. V suši je taka solata bolj izpostavljena stresu, slabše prenaša temperaturna nihanja in hitreje oveni.
Prva napaka se zgodi že pri sejanju
Tudi če sadimo sadike, jih je prej nekdo moral vzgojiti. Gneča se pogosto začne že v lončku ali kalilnem pladnju. Če je solata vzklila pregosto in je niso pravočasno pikirali, bo razvila podolgovato steblo, šibke korenine in pozneje slabšo glavo.
Zato je pomembno že med kaljenjem poskrbeti za red. Med posameznimi sadikami naj bo v pladnju vsaj 3–4 cm prostora. Če se pojavi potreba po redčenju, je boljše nežno odstraniti šibkejšo rastlino kot pustiti obe preblizu skupaj.
Pravilno sajenje pomeni manj zalivanja in več pridelka
Če ima solata dovolj prostora, lažje črpa vodo iz zemlje in jo zadržuje v listih. Gosta zasaditev pomeni, da si rastline vodo kradejo, plitvo ukoreninjene rastline pa se hitreje izsušijo. Pravilna razdalja pomeni manj pogosto zalivanje in manj izhlapevanja.
Poleg tega se z razmikom bolje porazdelijo hranila. To pomeni manjšo potrebo po dodatnem gnojenju in bolj uravnoteženo rast.
