Kavni filtri po jutranji skodelici pogosto končajo v smeteh, a marsikateri vrtnar ve, da lahko njihova vsebina odigra drugo poglavje v naravnem ciklu. Kavne usedline, polne dušika in drugih hranil, so za marsikatero rastlino pravcato naravno gnojilo. Vendar pa velja opozorilo: ne ustrezajo vsem rastlinam. Nepravilna uporaba lahko zavre rast, poslabša pridelek ali celo pospeši razvoj bolezni. Zato je koristno poznati, komu kava koristi in komu škodi.
Hvalnica kavnim usedlinam z drobnim opozorilom
pH kavnih ostankov po kuhanju
Kavna zrna vsebujejo kisline, vendar se te večinoma izlužijo med kuhanjem. Preostale usedline imajo pH vrednost med 6,5 in 6,8, kar pomeni rahlo kislo do skoraj nevtralno. To sicer ne bo spremenilo tal v izrazito kisla, vseeno pa je pomembno vedeti, katere rastline uspevajo pri takšnih vrednostih.
Rastline, ki imajo rade rahlo kisla tla
Domači paradižnik, solata, brokoli in redkvice so odlični kandidati za pognojitev s kavno usedlino. Pri teh vrtninah kava lahko pospeši rast in izboljša strukturo tal. Njena rahla kislost poveča dostopnost določenih mineralov, kar pozitivno vpliva na razvoj korenin in cvetenje.
Komu kava škodi: rastline, ki potrebujejo bazična tla
Zelenjava z drugačnimi zahtevami
Nekatere rastline uspevajo v nekoliko bolj bazičnih tleh in zato ne prenašajo dobro niti rahlo kislih pogojev. Česen, šparglji, por in blitva imajo raje tla s pH vrednostjo nad 7. Če jih pognojimo z uporabo kavne usedline, se rast lahko upočasni ali celo povsem zaustavi.
Zelišča, ki ne trpijo kisline
Tudi nekatera zelišča niso ljubitelji kave. Sivka, rožmarin, žajbelj in origano najbolje uspevajo v alkalnih tleh. Njihovo eterično olje, ki daje rastlinam aromo, se najbolj razvije prav v takšnih razmerah. Dodajanje kavne usedline lahko negativno vpliva na okus in rast teh rastlin.
Dušik in njegove pasti: ne ustreza vsem rastlinam
Preveč listja, premalo korenov
Kavni ostanki vsebujejo veliko dušika, kar je običajno dobrodošlo. A za nekatere vrste, zlasti za korenovke kot so korenje, krompir in rdeča pesa, je to lahko past. Dušik spodbuja rast listov na račun koreninskega dela. Posledično lahko dobimo bujno zelenje, a pod zemljo ostanejo klavrni pridelki.
Zelišča, ki jih dušik upočasni
Nekatera zelišča, kot so meta, pehtran in žajbelj, sicer prenesejo rahlo kislost, a ne prenesejo obilice dušika. Visoke koncentracije tega hranila zavirajo razvoj aromatičnih snovi v rastlini in posledično vplivajo na okus. Zato je za ta zelišča bolje uporabiti kompost, ki nima visokih vrednosti dušika.
Kako pravilno uporabiti kavno usedlino na vrtu
Priprava tal pred uporabo
Namesto da preprosto potresemo kavne ostanke okoli rastlin, je priporočljivo, da jih zmešamo s prstjo. Na ta način zmanjšamo možnost nastanka plesni na površini, hkrati pa omogočimo, da se hranila enakomerno razporedijo.
Uporaba kot repelent
Kava deluje tudi kot naravno sredstvo proti polžem in nekaterim škodljivcem. Lahko jo zmešamo z vodo in poškropimo okrog rastlin, ali pa uporabimo kot bariero neposredno na zemlji. Pomembno pa je, da ne pretiravamo, saj lahko prekomerna količina zaduši zemljo in ovira zračenje.
Alternativne uporabe za kavne usedline
Kompostiranje
Kavni ostanki so odlična sestavina komposta. Bogati so z dušikom, kar jih uvršča med t. i. “zelene” sestavine. V kombinaciji z rjavimi materiali, kot so suho listje ali karton, nastane uravnotežen kompost, ki koristi vsem rastlinam.
Mešanje z drugimi gnojili
Za rastline, ki so bolj občutljive na dušik, lahko kavo pomešamo z lesnim pepelom ali zdrobljenimi jajčnimi lupinami. Tako uravnotežimo pH in hranilno vrednost, kar omogoča uporabo tudi pri bolj občutljivih vrstah.
Ni vsaka kava za vsak vrt
Kavna usedlina je dragocen vir hranil, a le, če jo uporabimo premišljeno. Poznavanje potreb rastlin je ključno, da preprečimo škodo. Čeprav mnogi vrtnarji prisegajo na kavo kot vsestransko čudežno gnojilo, je realnost nekoliko bolj zapletena – a z malo znanja zelo obvladljiva.
