Zadnji dnevi jeseni so za mnoge sadjarje čas počitka, a prav v tem obdobju se skriva eden ključnih opravil, ki močno vpliva na zdravje dreves in pridelek prihodnjega leta. Zadnja košnja trave v sadovnjaku je pogosto spregledana, a strokovnjaki opozarjajo, da ima prav ta poseg večji vpliv kot spomladanska.
Pravilna višina trave in čas košnje določata, kako se bodo drevesa pripravila na zimo. Ne gre le za videz urejenega travnika med sadnimi vrstami, temveč za celoten mikroekosistem, ki omogoča drevesom, da mirno prezimijo in spomladi močneje odženejo.
Pomen jesenske košnje v sadovnjaku
Zadnja košnja pomeni ravnovesje med zaščito tal in prezračevanjem koreninskega sistema. Če travo pustimo predolgo, lahko zadržuje vlago, kar ustvarja ugodne pogoje za razvoj plesni in bolezni. Po drugi strani pa prenizka košnja izpostavi tla zmrzali in sušenju.
Optimalna višina trave po zadnji košnji je približno deset do petnajst centimetrov. Takšna plast deluje kot naravna odeja, ki ščiti korenine sadnih dreves pred mrazom, hkrati pa preprečuje razvoj glivic in gnitje odpadlega listja.
Zakaj ni vseeno, kdaj kosite?
Čas košnje je ključen. Zadnjo košnjo je priporočljivo opraviti tik preden se temperature spustijo pod ničlo, običajno v začetku novembra. V tem obdobju trava še raste, a se rast že umirja. S tem sadovnjak ohranimo zračen, tla pa imajo dovolj časa, da se po posegu stabilizirajo.
Če se košnja opravi prehitro, se lahko trava ponovno obraste, kar pomeni več vlage in s tem več tveganja za glivične okužbe. Če pa zamudimo, ostane previsoka trava, ki pozimi poleže in se začne razkrajati, kar obremenjuje koreninski sistem dreves.
Travna ruša, zaščita in pomoč drevesom
V sadovnjaku trava ni le nepotrebna rastlina. Deluje kot naravni regulator vlage in toplote ter pomaga pri ohranjanju rodovitnosti tal. Jeseni, po padcu listja, tla ostanejo občutljiva, zato je zaščita z zmerno travno plastjo ključna.
Pravilno pokošena trava zmanjša tveganje za izsušitev korenin in preprečuje izhlapevanje hranil. Obenem deluje kot filter, ki zadržuje hranila v območju koreninskega sistema.
Napaka, ki jo naredi veliko sadjarjev
Pogosta napaka je puščanje pokošene trave kar na tleh. Čeprav se zdi, da bo delovala kot naravno gnojilo, lahko v resnici povzroči težave. Debela plast trave se razkraja počasi in ustvarja pogoje za razvoj plesni, ki se nato razširijo na spodnje veje dreves.
Travo je zato priporočljivo odstraniti ali enakomerno razporediti po sadovnjaku v tanki plasti, da se hitro posuši in razgradi.
Zadnja košnja vpliva na spomladanski začetek
Vsi, ki se ukvarjajo s sadjarstvom, vedo, da je pomlad ključna za nov cikel rasti. Drevesa, ki so šla v zimo v zdravem okolju, bodo spomladi hitreje pognala, njihovi poganjki pa bodo močnejši.
Zadnja košnja poskrbi, da sadovnjak diha. Odstrani višek vlage in zmanjša tveganje, da bi se v zimski sezoni razvile bolezni, ki lahko uničijo mlade poganjke.
Koristi, ki jih ne gre spregledati
Zadnja košnja vpliva tudi na kakovost pridelka. Drevesa, ki prezimijo v bolj suhem in zračnem okolju, tvorijo več cvetnih brstov, kar pomeni večji pridelek. Poleg tega je trava po zadnji košnji dragocen vir organske mase, ki jo lahko uporabimo za zastirko ali kompost.
Kako vplivajo vremenskih razmere?
Letos vremenoslovci napovedujejo milejšo, a bolj vlažno jesen. To pomeni, da bo rast trave trajala nekoliko dlje, zato je treba košnjo prilagoditi. V sušnejših letih zadostuje ena košnja konec oktobra, letos pa bo verjetno potrebno počakati do prve polovice novembra.
Prehitro pokošena trava v vlažnem vremenu lahko zgnije, kar povzroča slab vonj in razvoj bakterij. Zato je priporočljivo izbrati suh, sončen dan, da se pokošena površina hitro osuši.
Kako pripraviti kosilnico?
Kosilnico pred zadnjo uporabo dobro očistite in preverite ostrino rezil. Topa rezila trgajo travo in s tem poškodujejo stebla, kar povzroči hitrejše sušenje in porumenelost. Po koncu sezone jo očistite, namažite kovinske dele z oljem in jo shranite na suhem mestu.
Delo po košnji – zadnji koraki pred zimo
Po zadnji košnji je priporočljivo opraviti še nekaj preprostih korakov, ki bodo pomagali drevesom skozi zimo. Z grabljami odstranite odvečno listje, predvsem pod krošnjami, kjer se zadržuje vlaga. Če opazite znake plesni ali gnilobe, listje odstranite iz sadovnjaka.
Zemljo lahko rahlo prekopljete okoli drevesnih debel, da omogočite prezračevanje in lažje zadrževanje toplote. Če želite še dodatno zaščito, lahko okoli korenin nasujete plast suhe slame ali listja.
S tem preprostim, a odločilnim korakom boste sadovnjak pripravili na mirno zimo in obilno pomlad.
