Google Trends že nekaj let zapored kaže zanimiv vzorec. Vsako jesen, konec oktobra, krivulja iskanja izraza Noč čarovnic skokovito naraste – a če pogledamo zadnjih pet let, je višina teh vrhov vse nižja. Številke jasno kažejo, da zanimanje Slovencev za noč čarovnic počasi upada. Vprašanje je, zakaj se je praznik, ki je še pred desetletjem postajal pravi jesenski fenomen, zdaj začel umikati.
Vrhunec zanimanja je bil okoli leta 2021
Če pogledamo podatke Googla, se je največ iskanj za izraz Noč čarovnic pojavilo okoli leta 2021. Od takrat naprej se vsako leto zanimanje zmanjša, čeprav se še vedno pojavi močan vrh tik pred 31. oktobrom. To kaže, da ljudje praznik še poznajo, vendar ga spremljajo z manj navdušenja in morda z manj priprav.
Eden od razlogov bi lahko bil, da se je prvotni čar izgubil. Noč čarovnic je v Slovenijo prišla kot uvoz iz ZDA in Združenega kraljestva. Sprva je bila nekaj novega, zabavnega in skrivnostnega. A kot pri vsaki novosti se z leti pojavi utrujenost. Kar je bilo nekoč eksotično, je danes postalo rutina.
Slovenski prazniki so močnejši tekmec
Noč čarovnic pri nas vedno pade tik pred dnevom reformacije in dnevom spomina na mrtve. Ti prazniki imajo v slovenski kulturi globoke korenine in močan čustveni pomen. Obisk pokopališč, prižiganje sveč in družinska srečanja so del tradicije, ki jo ljudje še vedno postavljajo v ospredje. Za mnoge Slovence je zato noč čarovnic le bežen predpraznični dogodek, ki ga hitro zasenči resnejše in bolj osebno obarvano obeležje prvega novembra.
V nekaterih krajih so se sicer prijele otroške zabave, rezbarjenje buč in kostumske prireditve, a pogosto bolj kot priložnost za druženje kot pa kot pravi praznik. Marsikdo noč čarovnic doživlja predvsem kot zabavni dodatek k jeseni, ne pa kot del identitete.
Utrujenost od komercialnih vsebin
Trgovine in spletni oglasi vsako leto že konec septembra začnejo ponujati buče, kostume, plastične okostnjake in sladkarije v oranžni embalaži. Prav to pretirano oglaševanje pa lahko povzroči nasproten učinek. Ljudje se naveličajo preobilice vsebin, še preden praznik sploh pride.
Google Trends kaže, da se zanimanje začne dvigovati šele zadnji teden oktobra, kar pomeni, da večina Slovencev ne načrtuje veliko vnaprej. V primerjavi z božičem ali valentinovim, kjer iskanja rastejo že tedne pred praznikom, je pri noči čarovnic zanimanje kratkotrajno in impulzivno.
Pandemija je spremenila način praznovanja
Zanimivo je, da je najvišji vrh zanimanja sovpadal z obdobjem, ko je Slovenija preživljala pandemijo. Takrat so ljudje iskali ideje za domače okraske, kostume in filme, saj so bili številni dogodki odpovedani. Praznik se je preselil v domove, a z vrnitvijo običajnega družabnega življenja je to zanimanje upadlo.
Družabni dogodki so se spet razpršili med druge prireditve, ljudje pa so svojo pozornost usmerili drugam – k jesenskim praznikom, martinovanju ali pripravam na praznično sezono. Noč čarovnic se je spet znašla v vlogi obrobnega praznika.
Družbena omrežja vplivajo na trende
Pred leti so Instagram, TikTok in YouTube polnili posnetki ličenja v stilu čarovnic, idej za kostume in receptov za strašne torte. Danes je teh vsebin manj, zlasti v slovenskem delu spleta. Namesto tega se več pozornosti namenja jesenskim receptom, dekoraciji doma in sproščenim vikendom v naravi.
Poleg tega se v zadnjih letih krepi tudi zavedanje o potrošniški zasičenosti. Mlajše generacije se vse pogosteje odločajo za minimalizem, trajnostne materiale in manj nepotrebnega nakupovanja. Praznik, ki temelji na potrošnji, se zato manj ujema z novimi vrednotami.
Lokalni dogodki še vedno ohranjajo tradicijo
Kljub upadu zanimanja se po Sloveniji še vedno odvijajo številni dogodki, ki dokazujejo, da noč čarovnic ni izginila. Mestne občine, turistična društva in šole pripravljajo bučne parade, otroške delavnice in tematske večere.
Zanimivo je, da so ti dogodki pogosto bolje obiskani kot v preteklosti, kar pomeni, da se zanimanje ni popolnoma izgubilo. Le preusmerilo se je iz spletnega iskanja v izkušnjo v živo.
Ljudje morda ne iščejo več toliko izrazov noč čarovnic na spletu, ampak preprosto obiščejo dogodek, ki ga poznajo iz lokalnega okolja.
Praznik se prilagaja slovenskemu okusu
Namesto bučnih ameriških zabav se pri nas vse bolj uveljavljajo bolj umirjene različice, kot so jesenske tržnice, večeri s pripovedovanjem zgodb, sprehodi z lučkami in družinsko ustvarjanje. V tem smislu noč čarovnic ni izginila, temveč se je preoblikovala.
Na podeželju je še vedno priljubljeno izrezovanje buč, ki je pogosto povezano z ljudskimi običaji. Tudi trgovine so svojo ponudbo razširile na naravno dekoracijo – suhe veje, listje, storže in sveče. Vse to nakazuje, da Slovenci praznik vse bolj sprejemamo kot del jesenskega vzdušja, ne kot tujo tradicijo.
Kam in v kaj se praznik razvija?
Če se bodo zadnji trendi nadaljevali, bo noč čarovnic v Sloveniji verjetno ostala predvsem otroški praznik in priložnost za sezonsko ustvarjanje. Za odrasle bo morda postala priložnost za miren večer, druženje ob bučni juhi in skodelici čaja.
Medtem pa bo Google Trends še naprej beležil tisti en kratek vrh zanimanja konec oktobra, ki nas spomni, da tradicije (pa tudi tiste nove) nikoli povsem ne izginejo, le spreminjajo se skupaj z nami.
