Še pred nekaj leti je bila pametna ura za marsikatero babico le “tista reč, ki utripa”. Danes številne slovenske upokojenke brez težav pošiljajo glasovna sporočila, preverjajo fotografije vnukov in celo sodelujejo v družinskih skupinah na družbenih omrežjih. Digitalni preskok generacije 60+ se ni zgodil čez noč, a se dogaja hitreje, kot si mnogi mislijo.
Statistični podatki o uporabi interneta v Sloveniji kažejo, da se delež starejših uporabnikov spleta vsako leto povečuje. Razlog ni le v širši dostopnosti naprav, temveč predvsem v spremembi odnosa do tehnologije. V številnih družinah so prav vnuki postali učitelji, pametni telefoni pa most med generacijami.
Od strahu do samozavesti: kako se je začelo?
“Samo da ne pokvarim kaj”
Tehnološki strah pri starejših je pogosto povezan z občutkom, da bodo naredili napako. Neznani gumbi, tuji izrazi in hitrost sprememb lahko ustvarijo nelagodje. Psihologi opozarjajo, da gre predvsem za pomanjkanje samozavesti, ne za pomanjkanje sposobnosti.
V praksi se je pokazalo, da je ključno varno okolje za učenje. Ko družinski člani potrpežljivo razložijo osnove in pokažejo, da napaka ni katastrofa, se odpor hitro zmanjša. Veliko starejših uporabnikov poroča, da je bil prvi uspešno poslan videoklic prelomni trenutek.
Digitalna bližina je prava motivacija
Pandemija je pospešila digitalno vključevanje starejših. Videoklici so postali edini način stika z družino, kar je ustvarilo močno motivacijo za učenje. A tudi po vrnitvi v običajno življenje navade niso izginile. Fotografije z rojstnih dni, sporočila iz tujine in vsakodnevni pogovori so postali del rutine.
Družbena omrežja niso več samo za mlade
Čeprav so platforme, kot je Snapchat, sprva veljale za domeno najstnikov, danes na njih najdemo tudi uporabnike 60+. Starejši sicer uporabljajo omrežja drugače. Manj jih zanima javno objavljanje, več pa zasebna komunikacija in spremljanje družinskih vsebin.
Kaj starejši dejansko uporabljajo?
Najpogosteje uporabljene aplikacije med starejšimi v Sloveniji so komunikacijske: sporočila, videoklici in skupinski klepeti. Socialna omrežja so predvsem orodje za stik, ne za samopromocijo.
Strokovnjaki za digitalno pismenost poudarjajo, da je pomembno tudi ozaveščanje o varnosti. Prevare in lažne novice so pogostejše tarče starejših uporabnikov, zato je izobraževanje ključno.
Vloga družine: potrpežljivost namesto posmeha
Digitalna vključitev starejših ni tehnično, temveč odnosni projekt. Če mlajši generaciji primanjkuje potrpljenja, se tehnološki zid hitro znova postavi. Družine, ki so uspele, poročajo o preprostem pravilu: razlagaj počasi, ponovi večkrat in ne kritiziraj.
Zanimivo je, da se vloga učitelja in učenca pogosto zamenja. Vnuki učijo uporabo aplikacij, stari starši pa delijo življenjske izkušnje. Tehnologija tako postane sredstvo povezovanja, ne ločevanja.
Digitalna starost je nova normalnost
Slovenija se, podobno kot druge evropske države, sooča s staranjem prebivalstva. Digitalna pismenost starejših zato ni le družinska tema, temveč družbeni izziv. Dostop do e-uprave, spletnega bančništva in zdravstvenih storitev zahteva osnovno tehnološko znanje.
Primeri iz prakse kažejo, da strah pred tehnologijo ni trajen. Z ustrezno podporo in jasnimi razlagami lahko tudi generacija, ki je odraščala brez interneta, samozavestno uporablja pametne naprave.
Babica na Snapchatu morda zveni kot šala, a v resnici predstavlja simbol širše spremembe. Tehnologija ni več izključno domena mladih. Postaja skupni jezik družine.
