Hrvaška je desetletja gradila sloves sredozemskega bisera, kjer se cenovno dostopne počitnice srečajo z naravno lepoto. A nove analize, objavljene v britanskem časniku Express.co.uk, razkrivajo, da se to ravnovesje ruši. Novinar John Varga v članku opozarja na drastičen upad števila turistov iz Italije in Nemčije – dveh najbolj zvestih trgov Hrvaške. Razlog? Cene, ki so poletela v nebo, ne da bi za to obstajala očitna makroekonomska razlaga.
Hrvaška izgublja status cenovno dostopne destinacije
V treh letih skok za 50 odstotkov
V prispevku Expressa je navedeno, da so se cene turističnih storitev na Hrvaškem od leta 2022 povečale za kar 50 odstotkov. V primerjavi s Španijo in Grčijo, kjer so podobne storitve v tem času poskočile za 15 do 20 odstotkov, to pomeni izrazit odklon. Hrvaška je tako v kratkem času iz konkurenčne sredozemske možnosti postala ena dražjih opcij, kar je posebej izrazito v obalnih mestih, kot so Hvar, Dubrovnik, Rovinj in Bol.
Vpliv ni posledica dražje energije ali davkov
Zanimivo je, da podražitve niso vezane na višje cene energentov ali na povišanje DDV-ja. Express navaja, da ima Hrvaška celo med najnižjimi cenami elektrike znotraj EU in ohranja znižano, 13-odstotno davčno stopnjo za turistične storitve. Kljub temu cene naraščajo. Glavni razlog tiči v povečanju stroškov poslovanja v gostinstvu in hotelirstvu – predvsem v dvigu stroškov dela, transporta in vzdrževanja objektov.
Posledice na terenu: manj prenočitev, nižja poraba
Turisti izbirajo alternative
Express poroča, da se je že lani poleti – v vrhuncu turistične sezone – dohodek iz naslova tujega turizma zmanjšal za 0,7 odstotka v primerjavi z letom 2022. Čeprav je številka na prvi pogled majhna, kaže na preobrat, saj so prihodki prejšnja leta le naraščali. Podatek postane še bolj zaskrbljujoč, če upoštevamo inflacijo in dejstvo, da bi moral prihodek ob višjih cenah naraščati.
Kritike na TripAdvisorju in forumih
V članku je Express zbral tudi odzive z družbenih omrežij in potovalnih portalov. Posebej ostro se je odzval norveški turist, ki je zapisal: »Cene so absurdno visoke, sončniki in ležalniki stanejo tudi 25 ali 30 evrov. Včasih smo vedno šli na Hrvaško, zdaj pa razmišljamo, da je postala predraga za to, kar ponuja.« Dodal je, da so se cene v zadnjih dveh letih po njegovem mnenju podvojile ali potrojile.
Drugačna perspektiva britanskega gosta
Za razliko od nekaterih obiskovalcev je britanski turist, ki je v dveh zaporednih letih obiskal Rovinj in Hvar, poročal o podobni cenovni ravni. Omenil je, da je bilo vino v Rovinju cenejše zaradi ponudbe karaf, sicer pa velikih razlik ni zaznal. Ta razlika v zaznavi kaže, da podražitve niso enakomerno razporejene po državi in da imajo določene regije še vedno bolj zmerne cene.
Kateri trgi se ohlajajo?
Odhajajo Italijani in Nemci, ostajajo Slovenci in domači gosti
V osrednji analizi Expressa je izpostavljeno, da je največji upad opazen pri italijanskih in nemških gostih. Gre za obiskovalce, ki so tradicionalno dopustovali v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji – pogosto z družinami in za daljša obdobja. Te skupine turistov so občutljive na cenovne spremembe, saj pogosto iščejo value-for-money destinacije.
Po drugi strani ostajajo zvesti obiskovalci iz Slovenije, čeprav tudi tu mnogi že izražajo dvome glede cen. Slovenci imajo prednost v bližini in poznajo alternative – denimo kampiranje v notranjosti ali enodnevne izlete.
Tvegana strategija luksuza
Hrvaška je v zadnjih letih stopila na pot »luksuzizacije« turizma. Povečuje se število butičnih hotelov, apartmaji se preurejajo v prestižnejše nastanitve, na jedilnikih pa je vse več jedi z visoko dodano vrednostjo. Čeprav ta strategija lahko pritegne bogate goste, se s tem izgublja dostopnost za srednji sloj, ki je bil do zdaj temelj množičnega turizma.
Kaj pomeni to za prihodnost?
Hrvaška med dvema ognjema
Na eni strani si želi večjega zaslužka na gosta, kar pomeni dražje storitve, na drugi strani pa s tem izgublja turistično maso. Če bi se zgodba ponovila še eno ali dve sezoni, bi to lahko imelo dolgoročne posledice – ne le za turizem, temveč za številna obalna mesta, katerih ekonomija temelji prav na sezonskih prihodkih.
Učinek na lokalno prebivalstvo
Podražitve ne prizadenejo le turistov. Stanovanj v mestih, kot so Split, Dubrovnik ali Zadar, si vse težje privoščajo tudi domačini. Veliko jih je prisiljenih oddajati nepremičnine turistom, medtem ko sami iščejo cenejša stanovanja v notranjosti. Ta trend ima lahko dolgoročne posledice za strukturo mest in lokalne skupnosti.
Možni scenariji razvoja
Povratek k zmernosti ali izguba pozicije
Če se bo Hrvaška še naprej oddaljevala od cenovne dostopnosti, se lahko zgodi, da jo bodo nadomestile države, kot so Albanija, Črna gora ali celo Portugalska. Te destinacije ponujajo lepote primerljive s Hrvaško, pri čemer so cene nižje, ponudba pa konkurenčna. Nekatere med njimi že poročajo o porastu števila gostov iz Nemčije in Italije.
Po drugi strani bi lahko hrvaški turistični sektor znova poiskal ravnotežje. To pomeni, da bi lokalne skupnosti, gostinci in država skupaj ustvarili strategijo, ki bi ohranjala kakovost, a obenem preprečevala cenovni balon.
Glas tujine je jasen
Članek na Express.co.uk je jasen opomin, da globalni obiskovalci niso več pripravljeni brezpogojno plačevati, kar koli jim destinacija ponudi. Trg se spreminja, potrošniki postajajo preudarni in razgledani. Hrvaška ima še vedno močne adute: naravo, varnost, čisto morje in gostoljubje. Toda vse to lahko zasenči občutek, da si je preprosto ne moreš več privoščiti.
