Cankarjeva ulica ni le spomin na literata, ki je zaznamoval slovensko kulturno zavest, temveč tudi najpogostejša izbira za poimenovanje mestnih ulic po slovenskih krajih. Od Murske Sobote do Pirana se skoraj zdi, da brez Cankarjeve ni pravega mesta.
Mesta, kjer je Cankarjeva ulica več kot le poštni naslov
Ulice z enakim imenom lahko najdemo marsikje, a razlika nastane, ko jih pogledamo bolj podrobno. Nekje je to kratka mestna ulica s peščico hiš, drugje pa dolga mestna arterija z več kot sto naslovi. Med vsemi se je najbolj izkazala Murska Sobota – v njej ima Cankarjeva ulica kar 103 hišne številke, kar jo postavlja na nesporno prvo mesto.
Literarni poklon, ki je prerasel simboliko
Ivan Cankar je eden najbolj prepoznavnih slovenskih književnikov, njegovo ime pa je prisotno ne le v berilih in na spominskih ploščah, temveč tudi v vsakdanjem življenju. V Sloveniji obstajajo desetine ulic, šol, domov in celo kavarn, ki nosijo njegovo ime. Ulice pa še posebej izstopajo – pogosto so bile poimenovane že kmalu po drugi svetovni vojni, nekatere pa še prej, kar je vplivalo na njihov pomen in ohranitev skozi čas.
V katerem slovenskem mestu je Cankarjeva ulica najdaljša?
Podatki, ki kažejo zgovorno sliko
Slovenska mesta so v letu 2024 poročala o številu hišnih številk na ulicah, in rezultati za Cankarjevo ulico so več kot zanimivi. Največ hišnih številk ima Murska Sobota, in sicer 103. To pomeni, da gre za ulico, ki ni le dolga, ampak tudi zelo gosto pozidana ali razvejana.
Na drugem mestu je Radovljica, kjer ima Cankarjeva ulica 67 hišnih številk. Sledita Nova Gorica (51), Novo mesto (42) in Maribor (39). Tudi preostala večja in srednje velika mesta jo imajo – v Trebnjem ima 31 številk, v Beltincih 30, v Domžalah, Ilirski Bistrici, Lenartu in Slovenj Gradcu po 27.
Zakaj je prav Murska Sobota na vrhu?
Na prvi pogled presenetljivo, saj bi kdo pričakoval, da bo največ naslovov v Ljubljani ali Mariboru. A podatki povedo drugače. Murska Sobota se ponaša z razvejenim urbanim središčem in stanovanjsko gradnjo, ki se je razširila ravno vzdolž Cankarjeve ulice. Ulica namreč povezuje več pomembnih mestnih četrti, kar je vplivalo na njen razvoj in gostoto pozidave.
Ni zgolj prometnica – tam najdemo trgovine, lokale, blokovska naselja in tudi posamezne družinske hiše. Prav ta raznolikost je tisto, kar ulico uvršča na prvo mesto med vsemi s tem imenom.
Kaj pove podatek o številu hišnih številk?
Ne gre zgolj za dolžino, pomembna je gostota in urbanizem
Mnoge občine imajo Cankarjevo ulico, a število naslovov razkrije več kot le dolžino ceste. Če ima ulica le nekaj hišnih številk, pomeni, da je bodisi kratka bodisi redko poseljena. Po drugi strani pa visoka številka kaže na strnjeno gradnjo ali celo večfazno pozidavo skozi desetletja.
V nekaterih mestih se Cankarjeva ulica vije skozi več četrti, ponekod pa ima le nekaj stavb, pogosto še v starem mestnem jedru. Število hišnih številk je tako dober kazalnik urbanega razvoja in širitve mest.
Vpliv zgodovine na poimenovanja
Poimenovanja ulic po pomembnih zgodovinskih osebnostih so bila v preteklosti izraz kulturne in politične identitete. Imena so pogosto zamenjala stare, manj prepoznavne nazive, s čimer je vsak kraj želel poudariti svojo pripadnost narodni zgodbi.
Cankarjevo ulico so dobili tudi kraji, ki sicer nimajo neposredne povezave z življenjem ali delom pisatelja. Ime je postalo simbol, ne pa geografski pokazatelj, in ravno zato je tako razširjeno.
Kako pogosto se ponavljajo ista imena ulic po Sloveniji?
Cankarjeva ni edina, kdo ji dela družbo?
Poleg Cankarjeve ulice so med najpogostejšimi poimenovanji tudi ulice po Borisu Kidriču, Titu, Prešernu, Trubarju, Partizanski cesti in Maistrovi ulici. Vse te ulice ponazarjajo željo po ohranjanju zgodovinskega in kulturnega spomina v vsakdanjih krajih.
V nekaterih občinah je poenotenje poimenovanj prineslo težave – zlasti na področju pošte, reševanja, GPS sistemov in celo e-uprave. Zato je kljub enakemu imenu nujna jasna identifikacija z naseljem ali občino.
Lokalni ponos ali generično poimenovanje?
Vprašanje, ali so takšna poimenovanja še avtentična, se pojavlja vedno znova. Nekateri občani si želijo bolj izvirnih in krajevno povezanih poimenovanj. Po drugi strani pa so ulice, kot je Cankarjeva, postale del kolektivnega urbanega spomina. Imajo čustveno vrednost in kulturni pomen, ki presegata vsakdanje orientacijske funkcije.
Ali naj bi se ulice v prihodnje preimenovale?
Razprave o sodobnosti in prilagoditvah
V zadnjih letih so se pojavili predlogi, da bi se nekatera imena ulic prilagodila sodobnemu času. Vendar je večina lokalnih skupnosti temu nenaklonjena. Poimenovanja, kot je Cankarjeva, so že globoko zakoreninjena v javnih zapisih, nepremičninskih evidencah, spominih in življenjih prebivalcev.
Vsaka sprememba bi pomenila velik administrativni zalogaj, pa tudi kulturno izgubo. Takšne ulice niso le del zemljevidov, ampak so pogosto tudi del osebne zgodovine – naslov, kjer je nekdo preživel otroštvo, kjer stoji hiša starih staršev ali kjer se začne pot v šolo.
