Pozimi se zdi, da je balzam za ustnice skoraj stalni spremljevalec. Mrzel zrak, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih naredijo svoje, zato marsikdo brez slabe vesti poseže po vedno novih mazilih. A kaj, če ustnice kljub redni negi ostajajo razpokane, boleče in se nikoli zares ne zacelijo? Dermatologi opozarjajo, da v določenih primerih ne gre le za nadležno suhost, temveč za zdravstveno stanje, ki zahteva drugačen pristop.
Ko balzam ne pomaga več
Pozornost javnosti je nedavno pritegnila uporabnica TikToka, ki je delila svojo večmesečno izkušnjo s kronično razpokanimi ustnicami. Kljub nenehnemu nanašanju vlažilnih izdelkov se stanje ni izboljšalo. Preobrat je nastopil šele po opozorilu zobne higieničarke, ki je posumila, da ne gre za suhost, temveč za glivično okužbo. Po uporabi protiglivične kreme so se težave hitro umirile.
Diagnoza, ki jo je pozneje prejela, se imenuje angularni heilitis – stanje, ki je precej manj redko, kot si večina predstavlja, a pogosto napačno razumljeno.
Kaj je angularni heilitis?
Angularni heilitis je vnetje v kotičkih ust, kjer se zgornja in spodnja ustnica stikata. Kaže se kot razpoke, rdečina, bolečina, včasih celo krvavenje ali krastice. Pogosto je prisoten občutek stalne vlažnosti v kotičkih ust, kar stanje še poslabša.
Vzrok je najpogosteje okužba s kvasovko Candida, ki je sicer naravno prisotna v ustni votlini, a se ob ugodnih pogojih lahko pretirano razraste. V nekaterih primerih je v ozadju tudi bakterija Staphylococcus aureus. Pomembno je poudariti, da to stanje ni enako običajno razpokanim ustnicam, ki nastanejo zaradi mraza ali suhega zraka.
Kdo je bolj izpostavljen?
Tveganje za angularni heilitis je večje pri ljudeh s pomanjkanjem železa, vitamina B12 ali folne kisline, pri tistih s kroničnimi prebavnimi boleznimi, pri osebah, ki nosijo slabo prilegajoče se proteze, ter pri ljudeh, pri katerih se v kotičkih ust zadržuje slina. Stanje je pogostejše tudi pri starejših in pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom.
Simptomi, ki jih ne gre prezreti
Znaki, da morda ne gre zgolj za suhe ustnice, so precej značilni. Med njimi so boleče razpoke v kotičkih ust, pordelost in vnetje, pekoč občutek, občasno krvavenje ter občutek, da se koža nikoli povsem ne zaceli. Pri nekaterih se pojavijo tudi bele obloge v ustih, kar lahko kaže na širšo glivično okužbo.
Strokovno opozorilo: glivice niso vedno krive
Dermatologi hkrati opozarjajo, da družbena omrežja pogosto ustvarijo vtis, da so glivične okužbe zelo pogoste, kar v praksi ne drži vedno. Dr. Conal Perrett, dermatolog, poudarja, da so v večini primerov razpokane ustnice posledica draženja, pogostega lizanja ustnic, alergijskih reakcij, sončnih poškodb ali osnovnih kožnih bolezni, ne pa glivic.
Pri glivičnih okužbah so praviloma prisotni še drugi znaki, kot so izrazita rdečina, bolečina, pekoč občutek ali spremembe v ustni votlini. Samo suhe in luščeče se ustnice redko pomenijo okužbo.
Zakaj samozdravljenje ni dobra ideja?
Uporaba protiglivičnih krem brez jasne diagnoze lahko stanje celo poslabša. Če so ustnice razpokane zaradi alergije ali vnetja, lahko napačno zdravljenje podaljša celjenje in poveča draženje. Zdravnik lahko z enostavnim pregledom ali brisom hitro ugotovi pravi vzrok in predpiše ustrezno terapijo.
Kako pravilno negovati suhe ustnice?
Pri večini ljudi so osnovni ukrepi dovolj, da se stanje izboljša. Dermatologi svetujejo uporabo preprostih, nevtralnih mazil brez dišav in okusov, kot je vazelin, ki ustvari zaščitno plast. Izogibati se je treba mentolnim, pekočim ali eteričnim izdelkom, saj ti pogosto dodatno dražijo kožo.
Pomembno je tudi, da se ustnic ne liže ali grize, saj slina razgrajuje naravno zaščitno plast kože. V hladnem vremenu in na soncu je smiselna uporaba zaščitnih izdelkov z UV-filtrom. Ključna pa je tudi potrpežljivost – ustnice potrebujejo več dni ali celo tednov, da si povsem opomorejo.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Če se stanje ne izboljša v dveh do treh tednih, če so prisotne bolečine, oteklina, izrazita rdečina ali razpoke v kotičkih ust, je priporočljiv posvet z zdravnikom. Pravočasna diagnoza pomeni hitrejše in učinkovitejše zdravljenje ter manj nepotrebnega eksperimentiranja.
