Rovinj, priljubljeno istrsko mesto z razglednic, ki ga obiščemo zaradi ozkih tlakovanih ulic, slikovitih hiš in pogleda na Jadransko morje, v svojem srcu skriva arhitekturni biser. Na vrhu starega mestnega jedra kraljuje cerkev sv. Evfemije, mogočna baročna zgradba, ki se s svojim 60 metrov visokim zvonikom vidi že z ladje, ko se približujemo obali. Cerkev ni le dominanta silhuete mesta, ampak tudi tiha priča stoletij zgodovine, vere, umetnosti in ljudskih legend.
Vsak korak po poti, ki vodi do cerkve, pripoveduje zgodbo o preteklih časih, o beneških mojstrih in o prebivalcih Rovinja, ki so v kamnih te stavbe pustili del sebe. Cerkev sv. Evfemije je simbol mesta, kraj romanj in vir ponosa za domačine.
Od sv. Jurija do sv. Evfemije: zgodovina, vtkana v kamen
Na mestu današnje cerkve je do 10. stoletja stala starejša cerkev, posvečena sv. Juriju, ki je vse do danes ohranil status zavetnika župnije. Njegov kip se nahaja na glavnem oltarju, kot simbol povezave med preteklostjo in sedanjostjo. Prelomnico v zgodovini tega svetega kraja predstavlja leto 800, ko so v Rovinj pripeljali sarkofag s posmrtnimi ostanki sv. Evfemije, krščansko mučenico iz 4. stoletja. Dogodek je sprožil val romanj in pripomogel k temu, da je Evfemija postala nova osrednja figura mestne duhovne identitete.
Zaradi vse večje pomembnosti so med letoma 1725 in 1736 cerkev povsem rekonstruirali. Nastala je mogočna baročna zgradba, ki nosi jasno zaznamovan vpliv beneške arhitekture. Glavni volumen cerkve meri kar 51,11 metra v dolžino in 30,26 metra v širino. Osrednja ladja je visoka 17,71 metra, kar ji daje mogočen obseg, dodatni dve ladji pa merita po 10,11 metra v višino. Cerkev je grajena z izjemno preciznostjo in premišljenostjo, kar odraža bogastvo baročnega obdobja in umetniški pogled njenih snovalcev.
Zvonik, ki tekmuje s tistim na Markovem trgu
Čeprav cerkev sama po sebi navdušuje, je njen zvonik tisti, ki obiskovalcu zares vzame dih. Z njegovo gradnjo so začeli 3. decembra 1651, ko so položili temeljni kamen po načrtih milanskega arhitekta Alessandra Monopole. Navdih zanj je bil znameniti zvonik cerkve sv. Marka v Benetkah, kar ni presenetljivo, saj je Rovinj v tem obdobju še vedno sodil pod Beneško republiko.
Gradnja je trajala kar 26 let in je predstavljala enega najzahtevnejših arhitekturnih projektov v Istri. Zvonik ni le izjemen zaradi svoje višine in konstrukcije, temveč tudi zaradi edinstvenega kipa sv. Evfemije, ki je postavljen na njegov vrh. Bakren kip, delo bratov Vallani iz italijanskega Maniaga, je bil na vrh postavljen leta 1758. Nadomestil je leseno verzijo, ki jo je dve leti prej uničila strela.
Posebnost kipa ni zgolj v velikosti ali umetniški vrednosti, temveč v njegovi funkciji: nameščen je na ležajih in se vrti okoli svoje osi v smeri vetra, kar mu daje skoraj mističen pridih. Kip tako deluje kot nekakšna duhovna vetrovnica, ki opozarja na spreminjajoče se razmere, a tudi na neomajno prisotnost svetnice nad mestom.
Cerkev kot središče mesta in duhovnosti
Cerkev sv. Evfemije je še danes živa župnijska cerkev, kjer potekajo verski obredi, poroke, krsti in drugi pomembni trenutki župnijskega življenja. Vsako leto 16. septembra praznujejo praznik sv. Evfemije, ko se na hrib nad mestom zgrnejo verniki in radovedneži, ki si želijo doživeti čar te edinstvene lokacije.
Pogled s platoja pred cerkvijo se odpira na celoten Rovinj, otočke ob obali in daleč na odprto morje. Nič čudnega ni, da je cerkev pogosta destinacija zaljubljencev, fotografov, umetnikov in iskalcev miru. Njen ambient vzbuja občutek večnosti, obenem pa daje slutiti, da je čas v tem kraju vsaj malce upočasnjen. Pogled s polotoka, na katerem stoji cerkev, sega vse do Dolomitov v Italiji in Julijskih Alp v Sloveniji. Seveda, če tudi vreme sodeluje.
Obnova in ohranjanje skozi stoletja
Zvonik, ki je s svojo velikostjo prava pačna arhitekturna mojstrovina, je bil v svoji dolgi zgodovini večkrat poškodovan. Strele, ki so ga večkrat zadele, so pustile vidne posledice. Največja obnovitvena dela so izvedli leta 1834, ko so temeljito sanirali škodo in dodatno utrdili konstrukcijo. Kljub vremenskim vplivom, zobu časa in spremembam v mestu cerkev in njen zvonik ostajata simbol trdoživega Rovinja, ki zna ohranjati svojo identiteto in spoštovati svojo zgodovino.
V novejšem času so potekale tudi restavratorske intervencije v notranjosti cerkve, kjer se nahajajo pomembna umetniška dela. Glavni oltar, razkošno okrašen in bogato pozlačen, gosti relikvije sv. Evfemije v marmorni sarkofag, ki mu verniki pripisujejo zdravilno moč. Baročna razkošnost se nadaljuje tudi v freskah, kapelah in okrašenem stropu, kar obiskovalcu ponuja pravo učenje o umetnosti 18. stoletja.
Mesto pod cerkvijo: Rovinj kot živa kulisa
Pogled z vrha cerkve se razteza čez celo mesto in omogoča redko izkušnjo, ko se zdi, kot da imamo celotno mesto pod seboj. Rovinj sam deluje kot gledališče: hiše, stisnjene ena ob drugo, obmorska promenada, čolni, ki se zibljejo v zalivu, in življenje, ki se kljub turistični priljubljenosti odvija z umirjenim istrskim ritmom. Cerkev sv. Evfemije je v tej podobi osrednji oder, glavni igralec in pripovedovalec.
Med obiskom Rovinja je tako rekoč nemogoče spregledati mogočen profil cerkve in njenega zvonika. Tudi če se ne povzpnemo do vrha, nas pogled nanjo spremlja skozi ulice, iz kavarn, s pomola. Ko pa stopimo skozi njena vrata, začutimo tišino, spoštovanje in morda celo rahlo hvaležnost, da smo lahko del te zgodbe, četudi le za trenutek.
Ko preteklost še vedno govori
Cerkev sv. Evfemije v Rovinju je živ dokaz, kako lahko arhitektura, vera in ljudska tradicija ustvarijo prostor, ki presega čas. Njena zgodovina ni zapisana le v kamnu, temveč tudi v srcih ljudi, ki jo obiščejo.
Vsake počitnice v Rovinju in vsak oddih na istrski obali postane bolj poln, če se ustavimo na hribu v središču mesta za nekaj trenutkov. Pogledamo proti nebu, kje se bakreni kip Evfemije rahlo obrača v vetru, in se zavedamo, da so kraji, kot je ta, redki. In dragoceni.
