Ime sveti Miklavž je globoko vtkano v slovensko zgodovino in v vsakdan ljudi, ki so skozi stoletja živeli ob rekah, v odročnih dolinah, med hribi in na križiščih poti. Če bi danes odprli zemljevid in s prstom potovali od Prekmurja do Goriške, bi se ime ponavljalo z ritmom, ki razkriva presenetljivo lastnost našega prostora. Slovenija ima eno najvišjih gostot cerkva posvečenih sv. Miklavžu v Evropi in to ni naključje.
Vsaka od njih skriva svojo zgodbo. Nekatere stojijo tik ob vasi, kjer se ljudje še vedno zbirajo 6 decembra, ko se pri vrata potrka Miklavž. Druge so postavljene visoko nad doline, kjer je burja včasih močna, poti pa prekinjene, zato je cerkev nekoč pomenila edino orientacijsko točko. Tretje varujejo stare vasi, v katerih je zavetnik mornarjev in popotnikov postal simbol trme, poguma in želje po varni poti domov.
Seznam cerkva, kapel in podružničnih cerkva, ki pri nas nosijo njegovo ime, je izjemno dolg. Od Adlešičev na jugu države do Selc na Gorenjskem in od Podbrda v Posočju do Miklavža na Dravskem polju. Prav ta razpršenost je pokazatelj, kako močna je bila simbolna vloga tega svetnika že v času, ko so naši kraji prvič dobili stalna naselja, urejene poti in kasneje prve župnije.
Zgodbe, ki jih danes združuje ime sveti Miklavž, niso le cerkvene, temveč tudi kulturne. Prepletajo se z običaji, kot so obdarovanje, zimske procesije, pozdravljanje otrok in skrb za ognjišče. Zato te cerkve niso zgolj stavbe, ampak tudi točke spomina.
Če pogledamo celotno državo, se nabor cerkva sv. Miklavža razteza čez skoraj vse škofije. Najdemo jih v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Kopru, Celju in Murski Soboti. Prav zaradi tega številni popotniki pravijo, da je Miklavž pri nas bolj domač kot kjerkoli drugje.
Koliko cerkva sv. Miklavža imamo v Sloveniji?
Po zbranih podatkih iz različnih cerkvenih virov je v Sloveniji več kot sto objektov posvečenih temu svetniku. Po nekaterih številkah 117, spet drugi viri pravijo 121. V številu prednjačijo notranjski in dolenjski kraji, vendar jih zelo veliko stoji tudi na Gorenjskem in v Halozah. Slovenci smo skozi stoletja Miklavža doživljali kot varuha pred neurjem, kot zaščitnika popotnikov in kot dobrotnega zavetnika otrok. Ta široka simbolna vloga je razlog, da je njegovo ime tako pogosto vgravirano na pročelja cerkva, kapelic in znamenj.
Najbolj prepoznavne med njimi so cerkve v Miklavžu na Dravskem polju, v Ljubljani na Kapitlju, v Kostanjevici na Krki, v Cerknem, Ankaranu, Žužemberku, Vuzenici, na Jančah in v številnih manjših vaseh, kjer stoji cerkvica, ki kljub svoji preprostosti daje imeniten občutek domačnosti.
Zakaj se je prav sv. Miklavž tako močno ukoreninil pri nas?
Pri narodih, ki so živeli ob pomembnih rečnih koridorjih, se je sveti Miklavž hitro pojavil kot zaščitnik splavarjev, brodarjev in trgovcev. V Sloveniji je bila njegova vloga posebej izrazita ob Savi, Dravi in Kolpi. Na območju današnjih prelazov in starodavnih poti pa je pomenil varuha vseh, ki so se spuščali na poti proti dolinam.
Značilno je tudi, da je Miklavž eden redkih svetnikov, ki je povezan z darovi. Njegova legenda govori o dobrih dejanjih, o skrbi za reveže in o zaščiti otrok. Prav ti elementi so odločilno vplivali na to, da se je ime hitro širilo in postalo sestavni del slovenske tradicije.
Ni naključje, da danes številna naselja nosijo ime Miklavž ali pa stoji cerkev na razgledni točki, kjer je svetnik veljal za varuha pred neurjem. Še danes ljudje radi povedo, da je bilo nekdaj dovolj, da je v daljavi zapela cerkvena ura, da so vedeli, da bo kmalu bolje, da bo nevarnost mimo ali da prihaja pomoč.
Najbolj znane cerkve sv. Miklavža in njihove značilnosti
Med najbolj obiskane prištevamo cerkev sv. Miklavža na Gorjancih, ki stoji pod vrhom in je stoletja veljala za pomembno romarsko postojanko. Nato je tu cerkev v Ljubljani, ki nosi ime sv. Nikolaja in predstavlja eno izmed najprepoznavnejših baročnih stavb pri nas.
V Vipavski dolini stoji več cerkva z istim imenom. Nekatere od njih so skrite med vinogradi, druge dvignjene nad kraške robove, kjer je pogled na pokrajino tako širok, da obiskovalci pravijo, da svetnik tam pazi na morje in na celino hkrati.
Na Gorenjskem so cerkve sv. Miklavža pogosto postavljene na dvignjenih mestih, kamor vodijo poti, ki so v zimskem času še posebej slikovite. Med njimi izstopajo cerkve na Jančah, v Mačah, na Golici in v Podgorju pri Kamniku.
Na vzhodu države, kjer je pokrajina bolj mehka in razpršena, cerkve sv. Miklavža najdemo v skoraj vsaki drugi župniji. V Halozah, Prlekiji in Slovenskih goricah so številne cerkvice posvečene prav njemu, kar kaže na posebno navezanost ljudi na tradicijo zimskega dobrotnika.
Zakaj so te cerkve zanimive tudi za današnje obiskovalce?
Danes cerkve sv. Miklavža niso pomembne le zaradi vere in tradicije, temveč tudi zaradi kulturnega in turističnega pomena. Veliko izmed njih stoji na razglednih vrhovih, ob pomembnih pohodniških poteh ali v krajih, kjer se naravna in kulturna dediščina dopolnjujeta.
Obisk takšnih cerkva pogosto razkrije zgodbe o starih naseljih, o življenju obrobnih kmetij, o praznovanjih v zimskih večerih in o tem, kako so se ljudje zbirali pod isto streho, ko svetloba ni bila samoumevna kot danes. Prav te zgodbe dajejo cerkvam poseben čar, ki ga turistične poti poskušajo ohranjati in predstavljati na sodoben način.
