V vsakem vinorodnem okolju se najde kak star recept, ki iz običajne kapljice ustvari nekaj posebnega. Eden takšnih receptov je dodajanje pelina v vino – praksa, ki ni le kulinarična muha ali domislica zeliščarjev, temveč del izročila, ki se je skozi stoletja ohranilo v vinogradniških regijah Slovenije, Hrvaške, Italije in še dlje proti vzhodu. Grenki listi pelina, rastline, ki raste na suhih pobočjih in med razpokami kamnitih zidov, so našli pot v vino kot začimba, zdravilo in simbol preudarnosti.
Čeprav je okus pelina oster in pogosto premočan za sodobna brbončice, njegova kombinacija z vinom razkrije nekaj globljega: naravno sinergijo med divjino rastline in udomačeno žlahtnostjo vina.
Zelišče, ki ni za vsakogar, a ga mnogi skrivaj iščejo
Pelin (Artemisia absinthium) ni rastlina, ki bi si jo želeli v šopku na mizi. Njegova sivozelena barva in oster vonj izdajata, da gre za nekaj, kar ni zgolj dekoracija. Ko zagrizneš v svež list, se usta v trenutku napolnijo z grenkobo, ki traja in traja. A prav v tej grenkobi je skrivnost, ki jo ljudska medicina že stoletja spoštuje.
Grenčine v pelinu naj bi spodbujale izločanje želodčnih sokov, prebavo, izboljšale apetit in celo pomagale pri izločanju notranjih zajedavcev. Vino s pelinom je bilo nekoč nekaj, kar je imel vsak doma – ne za veselje, ampak za zdravje. Ko je bila pojedina preobilna ali želodec razdražen, je kozarec pelinovega vina veljal za nujno rešitev.
Danes se ta navada vrača, vendar z drugačnimi nameni. Ni več nujno zdravilo, temveč bolj posebnost, gurmanski eksperiment in pogovor ob mizi. V sodobnih vinskih kleteh in na turističnih kmetijah znajo to tradicijo spremeniti v izkušnjo.
Vino kot nosilec okusa, pelin kot njegovo nasprotje
Vina so po naravi sladka, sadna, kisla – redko pa grenka. Prav zato je pelin zanimiva dopolnitev. Ne gre za to, da bi vino s pelinom postalo okusnejše v klasičnem smislu. Gre za ravnotežje, ki se ustvari med blagim, znanim vinom in divjo, skoraj uporno grenkobo pelina.
Domači recepti pogosto vključujejo belo vino – ker bolj izrazi rastlinski karakter pelina – vendar nekateri prisegajo na rdeče, še posebej na teran, katerega trpkost in robustnost ustvarita novo plast okusa. Vino in pelin se torej ne bojujeta, temveč se prepletata v nekaj tretjega: zeliščni digestiv, ki nosi v sebi spomine na babičine shrambe, zeliščne čaje in popoldneva na sončnih dvoriščih.
Pelin kot zdravilo ali pelin kot čarovnija?
Ljudje so pelinu skozi stoletja pripisovali nadnaravne moči. Odganjal naj bi zle duhove, ščitil pred uroki in čistil “kri”. V resnici pa je šlo za zelo oprijemljive učinke: antiseptične, prebavne, protivnetne. Tudi danes nekatere raziskave potrjujejo, da pelin vsebuje spojine, ki lahko vplivajo na delovanje prebavil in živčnega sistema – vendar vedno z opozorilom: v prevelikih količinah je lahko škodljiv.
Zato vino s pelinom nikoli ni bilo namenjeno za popivanje. Pil se je počasi, v majhnih količinah, pogosto kot aperitiv ali sredstvo za pospešitev prebave. Uživanje pelina v kombinaciji z alkoholom zahteva zmernost in spoštovanje – ne zgolj zaradi zdravja, ampak zaradi spoštovanja do rastline same.
Kako nastane pelinovo vino?
Priprava pelinovega vina ni zapletena, a zahteva pozornost. Najprej je pomembno izbrati pravi pelin – najboljši je tisti, ki raste na suhih, sončnih pobočjih, stran od cest. Pobira se tik pred cvetenjem, ko vsebuje največ grenčin. Liste in vršičke posušimo, nato pa jih namočimo v vino. Koliko pelina na liter vina? To je umetnost in znanje hkrati. Preveč in bo pijača nepitna, premalo in bo učinek izgubljen.
Običajno se pelin namaka nekaj dni do največ teden dni. Nato se vino precedi in shrani v temno steklenico. Nekateri dodajo še druga zelišča – meto, žajbelj, rman – in tako ustvarijo lastno verzijo vermuta ali zeliščnega vina.
Pelinovo vino se lahko postreže ohlajeno, z rezino pomaranče, ali preprosto samo. Ni za vsakogar, a tisti, ki mu uspe osvojiti njegov okus, ga redno iščejo.
Grenčina, ki ostane v spominu
Dodajanje pelina v vino je več kot le stara navada – je kulturna praksa, ki povezuje okuse, zdravilstvo in zgodovino. Medtem ko sodobna vina iščejo perfekcijo v uravnoteženosti, pelin doda nekaj neukrotljivega, nekaj, kar predrami in preseneti.
Ko si želimo vračanja k naravi, k resničnemu okusu in iskrenim sestavinam, je pelinovo vino zanimiva alternativa. Morda ne bo prva izbira na vinskih kartah restavracij, a med tistimi, ki cenijo dediščino in moč rastlin, ima posebno mesto. Grenko, a resnično.
