Tretji februar v Dubrovniku ni navaden dan. Mesto, ki je sicer navajeno občudovanja in množic, se takrat zazre samo vase. Ulice starega mestnega jedra napolnijo domačini, procesije, tradicionalne noše in zvok strelov, ki ne pomenijo grožnje, temveč čast. Praznik svetega Vlaha ni turistična predstava, ampak globoko ukoreninjen izraz identitete mesta, ki svojega zavetnika časti že več kot tisoč let.
Fešta svetega Vlaha velja za najpomembnejši praznik v Dubrovnik in eden redkih dogodkov, kjer se preteklost in sedanjost zlijeta v eno samo zgodbo.
Legenda o čudežni obrambi mesta
Sivolas starec z neba
Po legendi se je leta 972 Dubrovnik znašel pred nevarnostjo. Beneška flota je z navidezno prijateljskimi nameni zaplula v dubrovniške vode, v resnici pa naj bi pripravljala prevaro in napad. Takrat se je meščanom prikazal sivolas starec s palico v roki in jih opozoril na nevarnost. Po izročilu je bil to sveti Vlaho, poslan z neba, da zaščiti mesto.
Dubrovničani so se pravočasno pripravili in mesto ubranili. Od takrat naprej je sveti Vlaho postal zavetnik mesta, njegov lik pa se pojavlja na kipih, reliefih, cerkvah, palačah in dokumentih. Te podobe niso le verski simbol, temveč politična in kulturna izjava o neodvisnosti in povezanosti skupnosti.
Praznik vseh prebivalcev
Več kot le cerkveni obred
Praznovanje svetega Vlaha presega verski okvir. Gre za praznik, ki združuje vse prebivalce Dubrovnika in okolice, ne glede na osebna prepričanja. Dnevi pred 3. februarjem so namenjeni pripravam, čiščenju hiš, obešanju zastav in srečevanju družin, ki se v mesto vračajo posebej za to priložnost.
V času Dubrovniške republike je imel praznik še poseben pomen. Uvedena je bila tako imenovana Sloboština svetega Vlaha, obdobje nekaj dni pred in po prazniku, ko so lahko v mesto brez strahu pred kaznijo prišli tudi tisti, ki so bili sicer v sporu z oblastjo. To je bil močan simbol sprave in skupnosti.
Procesija in moči svetega Vlaha
Dotik zgodovine
Osrednji dogodek fešte je velika procesija, ki poteka po ulicah starega mesta. V njej sodelujejo predstavniki vseh dubrovniških župnij, bratovščin in tradicionalnih skupnosti. Posebno mesto imajo relikvije, imenovane moči svetega Vlaha, ki jih verniki spoštljivo dotikajo, saj verjamejo v njihovo varovalno moč. Procesija ni zgolj verski obred, temveč živi prikaz neprekinjene tradicije, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
Dubrovniški trombunjeri
Streli, ki oznanjajo čast
Eden najbolj prepoznavnih elementov fešte so dubrovniški trombunjeri. Gre za častno enoto meščanov, oblečenih v tradicionalne noše, ki s starodavnimi možnarji in tromboni pozdravljajo praznik s salvami. Streljanje poteka izključno zunaj mestnega obzidja, kar dodatno poudarja spoštovanje do starega mesta.
Trombunjeri s svojimi nastopi ustvarjajo prizore, ki obkrožijo svet in pogosto postanejo simbol Dubrovnika v zimskem času, daleč od poletne turistične podobe.
UNESCO priznanje in svetovni pomen
Nesnovna kulturna dediščina
Fešta svetega Vlaha je bila uvrščena na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Priznanje potrjuje, da ne gre le za lokalni praznik, temveč za izjemen primer ohranjene žive tradicije, ki ima univerzalno vrednost.
S tem se je Dubrovnik še dodatno utrdil kot mesto, kjer kulturna dediščina ni zamrznjena v muzeju, temveč diha skupaj z vsakdanjim življenjem.
Konec fešte in poseben simbol
Spuščanje prapora
Po zaključni maši in slovesnosti se z Orlandovega stebra spusti prapor svetega Vlaha. Ta trenutek pomeni konec fešte in hkrati konec prazničnega obdobja, ki v mestu traja vse od božiča. Šele takrat se z ulic odstranijo tudi novoletni okraski. Sledi veselje, druženje in občutek pripadnosti, ki ga prebivalci Dubrovnika opisujejo kot nekaj, kar se ne da razložiti, ampak le doživeti.
Praznik, ki ga razumeš šele v živo
Fešta svetega Vlaha ni spektakel za mimoidoče. Gre za praznik, ki razkrije resnični obraz Dubrovnika, mesta, ki zna ohraniti svojo dušo tudi v sodobnem svetu. Tisti, ki Dubrovnik obiščejo v začetku februarja, ne vidijo le zgodovine, temveč skupnost, ki jo povezuje legenda, vera in ponos.
