V številnih slovenskih domovih je bil še pred nekaj desetletji začetek januarja zaznamovan s preprostim, a pomenljivim dejanjem. Na podboj vhodnih vrat so s kredo zapisali črke G + M + B in letnico novega leta. Danes ta napis marsikje zbledi že v nekaj dneh, v mnogih stanovanjih pa ga sploh ni več. Običaj, povezan s praznikom svetih treh kraljev, se je v tišini umaknil sodobnemu tempu življenja, a povsem izginil ni. Ponekod ga še vedno ohranjajo kot del kulturnega in duhovnega spomina.
Sveti trije kralji pomenijo zaključek božičnega časa
Praznik svetih treh kraljev, ki ga obeležujemo 6. januarja, tradicionalno pomeni konec božičnega obdobja. V ospredju je zgodba o sveti trije kralji, modrih z Vzhoda, ki so sledili zvezdi do Betlehema in se poklonili novorojenemu Jezusu. Po izročilu jih poznamo po imenih Gašper, Miha in Boltežar, njihova pot pa simbolizira iskanje resnice, vere in smisla.
Njihov prihod ni bil le zgodba o darovih, temveč tudi o srečanju različnih svetov. Prav zato so se v ljudski zavesti uveljavili kot varuhi doma, blagoslova in novega začetka, kar se je preneslo tudi v hišni običaj pisanja črk na vrata.
Kaj pomeni napis G + M + B in letnica?
Črke G, M in B imajo dvojni pomen. Ljudsko izročilo jih razlaga kot začetnice imen Gašper, Miha in Boltežar. Hkrati pa gre za latinski blagoslovni zapis Christus Mansionem Benedicat, kar pomeni Kristus naj blagoslovi ta dom. Letnica, zapisana ob črkah, označuje tekoče leto, zato je zapis vsako leto nekoliko drugačen.
Napis ni bil mišljen kot okras. Bil je simbol zaščite, prošnje za mir v hiši, zdravje in dobro letino. Kreda, s katero so zapis naredili, je bila pogosto blagoslovljena, dejanje pa je imelo jasno mesto v družinskem ritmu praznikov.
Kako se je običaj izvajal?
V mnogih krajih so po vaseh hodili koledniki, pogosto otroci ali mladi fantje, oblečeni v kralje, s kronami in zvezdo. Ob petju so obiskali hiše, zapisali blagoslov in v zameno dobili drobne darove. Drugod je napis naredil gospodar hiše, včasih po blagoslovu pri maši.
Zakaj se je tradicija začela izgubljati?
Eden od razlogov za izginjanje običaja je urbanizacija. V blokovskih naseljih je pisanje po vratih postalo nepraktično ali nezaželeno. Spremenil se je tudi odnos do verskih simbolov, ki so se umaknili v zasebnost ali povsem izginili iz vsakdanjega življenja.
Pomembno vlogo ima tudi tempo sodobnega časa. Prazniki se danes zaključijo hitro, pogosto že po novem letu, sveti trije kralji pa ostanejo spregledani. Mlajše generacije običaja pogosto ne poznajo več, starejši pa ga brez prenosa znanja težko ohranjajo.
Vpliv sodobnega bivanja
Menjava stanovanj, najemništvo in večja anonimnost sosesk so prispevali k temu, da se skupnostni vidik koledovanja izgublja. Tam, kjer ni več skupnega prostora in poznanstev med sosedi, tudi stari obredi nimajo več enakega mesta.
Kje v Sloveniji G+M+B še vedno pišejo?
Običaj se še vedno ohranja v nekaterih podeželskih okoljih, zlasti na Gorenjskem, v delih Štajerske in na Dolenjskem. Pogostejši je v manjših vaseh, kjer skupnost še vedno živi bolj povezano. V nekaterih župnijah duhovniki in pastoralni delavci spodbujajo družine, naj napis ohranijo kot del kulturne dediščine, ne le verskega obreda.
V zadnjih letih se običaj občasno vrača tudi v mestna okolja, pogosto v simbolni obliki. Napis se pojavi na listku ob vratih ali diskretno nad podbojem, kot tiha osebna gesta.
Zakaj ima ta simbol danes še vedno pomen?
Čeprav se zdi zapis s kredo majhna stvar, nosi močno sporočilo. Spominja na čas, ko so ljudje leto začeli z mislijo na dom, skupnost in prihodnost. Ne gre le za vero, temveč za potrebo po občutku varnosti in pripadnosti, ki je v sodobnem svetu pogosto spregledana.
Sveti trije kralji s svojo simboliko povezujejo preteklost in sedanjost. Njihova zgodba ostaja aktualna, ker govori o poti, iskanju in spoštovanju različnosti. Prav zato napis G + M + B ni le ostanek stare navade, temveč tih opomnik, da ima tudi preprost simbol moč, če mu znamo prisluhniti.
