V hrvaškem bančnem sektorju se obeta pomembna prelomnica. Vlada je potrdila zakon, ki napoveduje brezplačen dvig gotovine na bankomatih, brezplačno vodenje osnovnega računa ter enoten sistem za dostop do osnovnih finančnih storitev brez dodatnih stroškov. Spremembe so usmerjene predvsem k zaščiti potrošnikov. Zlasti ranljivih skupin, kot so upokojenci, prejemniki minimalne plače in socialno ogroženi.
Zakon naj bi začel učinkovati postopoma, osrednji element pa predstavlja vzpostavitev nacionalnega omrežja bankomatov, ki bo uporabnikom omogočalo enakovreden dostop do vseh bankomatov. In to ne glede na to, kateri banki pripada njihova kartica. Ukrep, ki naj bi začel veljati do januarja 2027, bo neposredno vplival tudi na Slovence, ki pogosto uporabljajo bankomate na Hrvaškem.
Banke nasprotujejo zakonu z argumentom, da so storitve že zdaj ugodne, medtem ko vlada opozarja na potrebe ljudi, ki si vsak evro skrbno preračunajo.
Kaj natančno predvideva zakon?
Brezplačne osnovne storitve za vsakogar z rednim prilivom
Predlog zakona zajema paket storitev, ki bodo za upravičene uporabnike povsem brezplačne, in sicer:
- Odprtje, vodenje in zaprtje osnovnega računa
- Uporaba mobilnega in spletnega bančništva
- Polog in dvig gotovine na bančnem okencu in bankomatu
- Izdaja in uporaba debetne kartice
- Prejemanje nakazil iz Hrvaške in tujine
- Plačevanje z debetno kartico v fizičnih trgovinah
Do teh storitev bodo brezplačno upravičeni vsi, ki imajo na tem računu redne mesečne prilive – bodisi iz plače, pokojnine ali drugega stalnega vira.
Enoten omrežje bankomatov do leta 2027
Pomemben del zakona je tudi vzpostavitev enotnega omrežja bankomatov, v katerem bo vsak bankomat obravnavan kot domač za uporabnika – ne glede na to, kateri banki pripada. Če omrežje do predvidenega datuma ne bo vzpostavljeno, bodo morale banke omogočiti vsaj dva brezplačna dviga na mesec na bankomatih drugih bank.
To pomeni, da bodo potrošniki na Hrvaškem končno dobili možnost dviga gotovine brez provizij tudi zunaj mreže svoje banke. Kar bo pomenilo občutne prihranke, predvsem za tiste, ki živijo na območjih z omejenim številom bankomatov.
Zakaj banke nasprotujejo?
Grožnja modelu prihodka iz provizij
Hrvaške banke so do zakona zadržane. Argumentirajo, da so številne storitve že danes brezplačne, višina provizij pa po njihovem mnenju ni pretirana. Opozarjajo tudi na posledice za poslovanje, saj naj bi ukrep ogrozil prihodke iz naslova provizij. Te so lani znašale približno 270 milijonov evrov, od tega 40 odstotkov iz naslova storitev za prebivalstvo.
Zgolj iz poslovanja s provizijami in nadomestili so banke ustvarile izdaten del svojega 1,5 milijarde evrov velikega dobička v letu 2024. Zmanjšanje teh prihodkov bi lahko po njihovem mnenju ogrozilo stabilnost manjših bank in dolgoročno vodilo v zmanjševanje obsega brezplačnih storitev ali celo zapiranje bančnih poslovalnic na podeželju.
Kaj pravijo potrošniške organizacije?
Poteza je korak v pravo smer – toda pozornost bo treba nameniti izvedbi
Potrošniške organizacije večinoma pozdravljajo odločitev vlade, saj ocenjujejo, da gre za ukrep, ki zmanjšuje bančno izključenost. Mnogi upokojenci in socialno ogroženi prebivalci nimajo dostopa do računa zaradi visokih stroškov vodenja ali provizij za osnovne storitve.
Zakon naj bi tudi preprečil diskriminacijo med mestnimi in podeželskimi uporabniki, kjer je v številnih krajih prisoten zgolj en bankomat, pogosto druge banke. V sedanjem sistemu bi moral uporabnik v takem primeru plačati visoko provizijo zgolj zato, ker je lokacijsko omejen.
Pozivajo pa k transparentnemu nadzoru izvajanja zakona in k pravočasni uvedbi omrežja do predvidenega datuma. Če do zamude pride, bi lahko banke ukrepe izigrale z minimalnim naborom brezplačnih storitev.
Bančne storitve so postale osnovna infrastruktura
Sodobna družba temelji na brezgotovinskem poslovanju, a hkrati ne more ignorirati dejstva, da gotovina ostaja pomembna oblika plačil, zlasti pri starejši populaciji. Dostop do nje ne bi smel biti omejen ali dodatno obdavčen – še posebej ne znotraj iste države.
Zaradi tega zakon ne zadeva zgolj ekonomskih vidikov, temveč posega tudi v socialni in razvojni kontekst, kjer je cilj preprečiti, da bi kdo ostal brez osnovnega dostopa do svojega denarja.
Kam gre Hrvaška – in morda tudi druge države?
Hrvaški model je podoben tistemu, ki ga je že uvedla Belgija, kjer so banke dolžne sodelovati v enotnem sistemu bankomatov. Podobne razprave potekajo tudi v Nemčiji in Franciji, kjer se provizije med bankami vse bolj obravnavajo kot nepotrebne ovire.
Če se bo model na Hrvaškem izkazal za uspešnega, je možno, da se bo razširil tudi v druge države EU – morda celo v Slovenijo, kjer so uporabniki prav tako pogosto nezadovoljni z višino provizij in razdrobljenostjo mrež.
Pregledno, brez skritih stroškov
Zakon, ki obljublja jasen, brezplačen dostop do osnovnih bančnih storitev, predstavlja pomemben korak v smeri bolj vključujoče in pregledne finančne infrastrukture. Čeprav so reakcije bank zadržane, se zdi, da vlada želi zajeziti razraščanje skritih stroškov, ki prizadenejo ravno tiste, ki so že tako najbolj finančno izpostavljeni.
Od prihodnosti bo odvisno, ali bo zakon ostal le na papirju ali pa bo resnično spremenil vsakdanjik uporabnikov.
