Kolona okrašenih avtomobilov, nevesta in ženin, nato pa hupanje skozi naselje. Marsikje je to skoraj samoumeven del poroke, vendar ima prometna zakonodaja precej ožji pogled na uporabo avtomobilske hupe. Poročno slavje samo po sebi ni dovoljen razlog za hupanje.
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da sme voznik zvočni opozorilni znak uporabiti, kadar je ogrožen sam ali kdo drug, dovoljena pa je tudi uporaba pri prehitevanju zunaj naselja. Za uporabo v nasprotju s tem pravilom je predpisana globa 40 evrov.
To pomeni, da večkratno hupanje poročne kolone samo zato, da bi opozorila nase ali pozdravila ljudi ob cesti, ni med primeri, ki jih dovoljuje zakon.
Kdaj torej lahko uporabimo hupo?
Hupa je v avtomobilu predvsem opozorilna naprava. Zakon dovoljuje zvočne in svetlobne opozorilne znake, kadar je ogrožen voznik ali kdo drug ter pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju v naselju je položaj drugačen: tam sme voznik opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki.
Primer je precej preprost. Če voznik opazi, da drugo vozilo zapelje proti njemu in obstaja nevarnost trčenja, lahko s hupo opozori na nevarnost. Enako velja, če želi z zvočnim opozorilom preprečiti neposredno nevarno situacijo.
Če pa se po vasi pelje poročna kolona in vozniki hupajo zgolj zaradi praznovanja, razlog ni povezan z varnostjo prometa. Zakon pri tem ne določa posebne izjeme za poroke.
Tudi prometnega znaka za praznovanje ne smemo postaviti sami
Podobno velja za navado, ki jo je mogoče opaziti ob večjih praznovanjih. Ob cesti se denimo pojavi prometnemu znaku podoben znak z napisom ali številko, povezano z jubilantom, včasih pa tudi znak, ki naj bi voznikom začasno določal nižjo hitrost. Prave prometne omejitve posameznik ne more določiti sam.
Zakon o cestah določa, da prometna signalizacija ustreza odrejeni prometni ureditvi. Na državnih cestah njeno postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev odredi upravljavec državne ceste, na občinskih cestah pa o tem odloča upravljavec občinskih cest.
Zato prebivalec ne more preprosto postaviti znaka za omejitev hitrosti na javno cesto zato, ker je pred hišo praznovanje, poroka ali večje število gostov.
Pri tem je treba razlikovati med okrasjem na zasebnem zemljišču in prometnim znakom oziroma predmetom, postavljenim tako, da vpliva na promet. Težava nastane predvsem, če lahko voznik postavljeno oznako zamenja za pravo prometno signalizacijo ali če posega v cestni prostor.
Na občinskih cestah je izrecno določeno, da o postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije odloča upravljavec občinskih cest. Tudi začasne omejitve prometa niso stvar samostojne odločitve posameznika.
Kaj pa znak “100” ob stoletnici?
Tu je pomembna podrobnost. Če nekdo na svojem dvorišču postavi veliko dekoracijo s številko 100, to še ni avtomatično prometni znak.
Drugače je, če je oznaka oblikovana kot prometna signalizacija in postavljena na oziroma ob cesto tako, da bi jo vozniki lahko razumeli kot prometno omejitev. Prometna signalizacija mora biti postavljena skladno z določeno prometno ureditvijo, zakon pa ureja tudi, kdo jo sme postavljati.
Zato je pri praznovanju precej varneje uporabiti napis “Janez 100 let”, zastavice, balone ali drugo dekoracijo na zasebnem zemljišču, ne pa izdelovati lastne različice prometnega znaka in jo postavljati ob vozišče.
Enako velja ne glede na to, kdo praznuje. Prometna pravila ne poznajo izjeme za mladoporočence, okrogle jubileje ali javne funkcionarje.
Poročna kolona je lahko glasna na številne druge načine, toda na javni cesti za vse velja isto pravilo: hupa je namenjena opozarjanju v primerih, ki jih določa zakon, prometnih pravil pa si zaradi praznovanja ne moremo postavljati sami.
