Na skrajnem severu Evrope, tam kjer se ogenj sreča z ledom in kjer se polarna svetloba meša z vulkanskim pepelom, leži država, ki je v marsičem drugačna od preostalega sveta. Islandija je več kot le spektakularna narava in vroči vrelci. Je prostor, kjer se družbene norme, navade in zgodovinski tokovi odvijajo po povsem lastnih pravilih.
Brez McDonald’sa, brez nostalgije
McDonald’s se je poslovil leta 2009
Medtem ko lahko v skoraj vsakem kotičku sveta najdete znano rumeno črko M, Islandija ni več del tega globalnega zemljevida. Zadnja restavracija McDonald’s se je zaprla leta 2009, ko so gospodarska kriza in visoki stroški uvoza naredili poslovanje nerentabilno.
Kaj to pomeni za obiskovalce?
Namesto cheeseburgerja vas bodo postregli z lokalnim jagnječjim burgerjem, lososovim sendvičem ali kruhom iz lave. Kultura prehranjevanja temelji na domačih sestavinah in lokalni ustvarjalnosti.
Nobenega brnenja komarjev
Komarjev na Islandiji ni
Presenetljivo, a resnično: Islandija je ena redkih držav na svetu, kjer ne boste našli niti enega komarja. Podnebne razmere – nizke temperature in specifični pogoji tal – preprečujejo razvoj ličink.
Učinek na vsakdanje življenje
Poletja na Islandiji so bolj sproščena. Ni potrebe po mrežah proti insektom ali razpršilih. Pikniki ob jezerih potekajo v miru, brez nadležnega brenčanja.
Kjer ni vojske, ni orožja
Islandija nima svoje vojske
Država nima stalnih vojaških sil. Njeno varnost zagotavljajo članstvo v Natu in obrambni sporazumi, predvsem z ZDA in Norveško.
In kako se znajdejo?
V času globalnih napetosti Islandci ohranjajo pragmatičen pristop. Vojsko nadomešča policija in obalna straža, usmerjena predvsem v zaščito naravnih virov in reševanje na morju.
Brez gradov, brez kraljev
Brez zgodovinskih palač
Islandija nima gradov ali kraljevskih palač. V srednjem veku ni imela fevdalnega sistema, zato so zgodovinske strukture skromnejše. Islandci stavijo na ljudsko dediščino in enakopravnost.
Kaj to pomeni za kulturo?
Ni veličastnih dvorcev, temveč skromne kmečke hiše s šotastimi strehami. Vrednote niso zapisane v marmor, ampak v sagah in pesmih.
Imena, ki niso priimki
Patronimiki namesto priimkov
Na Islandiji se otroci poimenujejo po očetovem (ali materinem) imenu z dodatkom -son (sin) ali -dóttir (hči). Primer: če je oče Jón, bo sin Jónsson, hči pa Jónsdóttir.
Posledice za vsakdanje življenje
Na Islandiji vas ne bodo klicali po priimku, ampak po osebnem imenu. Telefonski imeniki so urejeni po imenih, v šoli učitelji ne uporabljajo priimkov. To krepi občutek enakosti.
Gozdovi? Le po kapljicah
Naravno brez gozdov
Islandija je bila ob naselitvi skoraj v celoti gola. Občasno se pojavi kakšna brezova grmičevja ali redki zasajeni gozdički. Večina današnjih dreves je rezultat zavestnega pogozdovanja.
Podnebna posebnost
V vetrovnem in hladnem okolju drevesa težko preživijo. Zato so islandške pokrajine odprte, surove in popolnoma edinstvene.
Brez plazilcev in dvoživk
Prehladno za hladnokrvne
Na Islandiji ni kač, kuščarjev ali žab. Nobene dvoživke ne uspe preživeti dolgih zim in nenehne vlage.
Kaj to pomeni za ekosistem?
Manj biodiverzitete, a več stabilnosti. Islandija je ekološki laboratorij, kjer evolucija deluje po svojih pravilih.
Spoštovanje do nevidnega
Verovanje v vilince in skrite ljudi
Približno polovica prebivalcev priznava, da verjame v obstoj skritih bitij – ali pa vsaj, da jih ne bi hoteli užaliti. Gradbeni projekti se pogosto izognejo krajem, za katere lokalni prebivalci verjamejo, da so dom vilincev.
Kulturni odsev
To ni vraževerje, ampak del identitete. Islandci spoštujejo naravo, kamne, drevesa in nerazložljivo. S tem ohranjajo globoko povezavo s svojo zemljo.
Država, ki je drugačna. In to z razlogom
Čeprav majhna, Islandija ni le oddaljen otok. Je ogledalo družbe, ki je izbrala lasten tok zgodovine. Namesto imperijev ima naravne parke. Namesto bleščečih blagovnih znamk postavlja v ospredje naravo. In namesto vladarjev, povzdiguje moč posameznika.
Islandija je opomnik, da je drugačnost lahko vir moči. Ne zaradi kljubovanja, ampak zaradi odločnosti, da ohrani to, kar ji je lastno.
