Izraz Aspergerjev sindrom je v javnosti še vedno zelo prepoznaven, čeprav se v sodobni stroki uporablja precej manj kot nekoč. Danes ga zdravniki praviloma ne postavljajo več kot ločene diagnoze, saj ga obravnavajo znotraj avtističnega spektra. To pomeni, da beseda ni izginila iz vsakdanjega govora, ni pa več osrednji diagnostični izraz, kot je bila v preteklosti. Ljudje, ki so bili nekoč diagnosticirani z Aspergerjevim sindromom, lahko to diagnozo še naprej uporabljajo, vendar se danes pogosteje govori o avtizmu oziroma avtističnem spektru.
Prav zato je tema za marsikoga zanimiva tudi zunaj zdravstvenih krogov. Veliko ljudi je za izraz prvič slišalo prek znanih imen, ki so o svoji izkušnji spregovorila javno. Takšna pričevanja pogosto pomagajo razbijati stereotipe, saj pokažejo, da avtizem oziroma nekdanja diagnoza Aspergerjevega sindroma ni videti vedno tako, kot si javnost predstavlja. Pomembno pa je ločiti med govoricami in primeri, kjer so posamezniki sami povedali, da so dobili takšno diagnozo.
Izraz je star, razumevanje pa se je spremenilo
V starejši rabi je Aspergerjev sindrom pomenil obliko avtizma brez izrazitejše intelektualne oviranosti in brez večjih zgodnjih jezikovnih zaostankov. Danes se ta razdelitev uporablja precej manj, saj se poudarja, da gre za spekter z zelo različnimi značilnostmi, potrebami in načini delovanja. Tudi britanske zdravstvene ustanove poudarjajo, da izraz Aspergerjev sindrom ni več samostojna sodobna diagnoza, ampak del širšega razumevanja avtizma.
Stari izraz je ostal v javnem govoru
Beseda je ostala predvsem zato, ker jo veliko ljudi še vedno uporablja za opis lastne poti, posebej če so diagnozo dobili pred leti. To je tudi razlog, da jo srečamo v intervjujih, medijskih zapisih in javnih nastopih. Današnji članki zato pogosto stojijo na meji med starim izrazom in novejšim, strokovno natančnejšim jezikom.
Med znanimi imeni izstopa Greta Thunberg
Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je ena najbolj znanih javnih osebnosti, ki je sama povedala, da ima Aspergerjev sindrom. V eni od svojih objav je zapisala, da ima Aspergerjev sindrom in da biti drugačen v pravih okoliščinah lahko pomeni tudi prednost. S tem je pomembno vplivala na javno razumevanje avtizma, saj je izraz predstavila brez sramu in brez opravičevanja.
Njena javna drža je spremenila ton razprave
Pri Greti Thunberg je posebej odmevalo to, da diagnoze ni predstavljala kot omejitve, ampak kot del svoje identitete. Tak pristop je v javnosti močno odmeval, saj je pomagal odpreti bolj neposreden in manj pokroviteljski pogovor o nevroloških posebnostih.
Susan Boyle je dejala, da ji je diagnoza prinesla olajšanje
Pevka Susan Boyle je pred leti javno povedala, da so ji diagnosticirali Aspergerjev sindrom. Po poročanju Global News, ki povzema njen intervju za The Observer, je sama dejala, da ji je bilo po diagnozi lažje, ker je dobila bolj jasno razlago svojih težav in posebnosti. Prav ta občutek olajšanja se v podobnih zgodbah pogosto ponavlja.
Pozna prepoznava ni redkost
Tudi uradni zdravstveni viri opozarjajo, da nekateri ljudje avtizem prepoznajo šele v najstništvu ali odraslosti. To ne pomeni, da so se lastnosti pojavile pozno, ampak da jih prej nihče ni pravilno razumel ali poimenoval. Prav zato zgodbe odraslih znanih oseb pogosto pritegnejo toliko pozornosti.
Daryl Hannah je o avtizmu spregovorila zelo osebno
Igralka Daryl Hannah je po poročanju Child Mind Institute odkrito govorila o avtizmu in o tem, kako je vplival na njeno življenje in kariero. V medijskih nastopih je opisovala izrazito sramežljivost in težave z javnimi nastopi, zaradi katerih se je težje soočala s hollywoodskim sistemom promocije in premier. Njena zgodba je bila pomembna prav zato, ker je pokazala manj glamurozno, a zelo resnično plat življenja z avtizmom.
Pri znanih ljudeh je treba biti posebej previden
Pri tej temi hitro nastane težava, ker se po spletu širijo dolgi seznami slavnih oseb z domnevnimi diagnozami. A zanesljivo je mogoče pisati le o tistih, ki so to povedali sami ali je njihova diagnoza podprta z verodostojnimi intervjuji in uveljavljenimi mediji. Prav zato so javno potrjeni primeri pomembnejši od senzacionalnih seznamov brez jasnega vira.
Znana imena pomagajo, a bistvo je drugje
Zgodbe Grete Thunberg, Susan Boyle in Daryl Hannah ne povedo le tega, da so o tej temi javno spregovorili tudi znani ljudje. Povedo tudi, da je avtistični spekter veliko širši in bolj raznolik, kot si marsikdo predstavlja. Nekdanji izraz Aspergerjev sindrom je še vedno močno zasidran v javnosti, a današnje razumevanje je širše, natančnejše in manj ujeto v stare predalčke. Prav to je morda največja vrednost takih zgodb. Ne v tem, da bi ljudi razvrščali, ampak da jih začnemo razumeti nekoliko bolj celovito.
