Ko je konec oktobra 2025 ameriško letalo JetBlue na letu iz Cancúna proti New Jerseyju nenadoma izgubilo višino, so potniki mislili, da gre za še en močan zračni žep. A preiskava je pokazala nekaj veliko bolj nenavadnega. Airbus, proizvajalec letala, je po začetni analizi razkril, da ni šlo ne za napako pilota ne za okvaro mehanskega sistema, temveč za nepravilnost v enem izmed računalnikov, ki nadzoruje premikajoče dele na krilih in repu. To ni bil običajen izpad. Poročila kažejo na pojav, ki ga strokovnjaki imenujejo single-event upset – enkraten dogodek, pri katerem se digitalni bit v računalniškem sistemu nenadoma preklopi iz 0 v 1 ali obratno.
To se zdi trivialno. A če se zgodi v kritičnem sistemu letala, lahko tudi majhen elektronski impulz sproži nepričakovane reakcije. Po Airbusovi analizi je bil ta impulz najverjetneje posledica visokenergijskega delca iz vesolja, ki je v popolnoma napačnem trenutku trčil v mikroelektronsko komponento.
Kozmično sevanje – nevidni dejavnik sodobne tehnologije
Ideja, da lahko subatomski delec iz vesolja vpliva na varen let, se sliši kot znanstvena fantastika. A v resnici je to dobro poznan pojav, zlasti na satelitih, ki delujejo visoko nad Zemljinim zaščitnim atmosferskim slojem. Ko delci iz vesolja, najpogosteje protoni ali visokoenergijski nevtroni, zadenejo atmosfero, povzročijo kaskado trkov. Nekateri izmed teh nevtronov potujejo naprej in lahko zadenejo elektronske komponente na letalih, ki letijo na višinah, kjer je zaščita manjša.
Profesorska razlaga je preprosta: sodobni mikroprocesorji so tako majhni in tako občutljivi, da lahko en sam udarec spremeni stanje v pomnilniku. Takšna “bit flip” sprememba lahko na primer podatku, ki mora ostati stabilen, vsili napačno vrednost. Če je ta podatek del sistema, ki upravlja letala, se lahko to kaže kot nepričakovan ukaz, napačen izračun ali motnja pri nadzoru kril ali repnih površin. Prizadeto letalo JetBlue je zato nenadoma začelo padati, saj je računalnik dobil napačno informacijo o kotu kril in se je poskušal prilagoditi.
Zakaj nekateri znanstveniki dvomijo v razlago o sončevem sevanju?
Airbus je v svojem poročilu omenil “intenzivno sončno sevanje”, ki naj bi vplivalo na delovanje sistema. A ko so podatke o sončevi aktivnosti preverili strokovnjaki za vesoljsko vreme, se številke preprosto niso ujemale. Solarni izbruhi tistega dne niso bili nič posebnega. S tem se strinjajo tudi raziskovalci, ki preučujejo vpliv sevanja na letalsko elektroniko. Ne vidijo sledi tipičnega sončnega dogodka, ki bi lahko povzročil takšno napako.
Namesto tega opozarjajo na kozmične žarke, ki izvirajo iz oddaljenih supernov in potujejo skozi vesolje milijone let, preden dosežejo Zemljo. Ti delci niso odvisni od trenutne sončeve aktivnosti in lahko povzročijo spremembe tudi v najboljših elektronskih sistemih. Prav ti nevtralni delci naj bi bili glavni osumljenci.
Sodobni mikročipi so vse bolj ranljivi
Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da postaja strojna oprema vsak dan občutljivejša. Mikroprocesorji so danes izjemno majhni in delujejo z minimalnimi električnimi napetostmi. To pomeni, da je potrebna zelo majhna količina energije, da se bit preklopi ali da pride do nepričakovane napake. Ker računalniki upravljajo skoraj vse – od letal do avtomobilov, bolnišnične opreme in telekomunikacij – tveganje za motnje postaja resnejše vprašanje, ki presega letalsko industrijo.
Airbusov odziv na dogodek dokazuje, da je problem realen. Podjetje je pripravilo posodobitev programske opreme, ki podatke osvežuje tako hitro, da naključno spremenjen bit ne more sprožiti napačnega ukaza. To pomeni, da letalo stalno preverja in popravlja svoje lastne informacije, še preden napaka lahko vpliva na let.
Naše življenje je postalo ranljivo na delce, ki prihajajo iz vesolja
Dogodek leta aJetBlue odpira zanimivo vprašanje. Če lahko en sam delec, ki je potoval milijone let skozi vesolje, v pravem trenutku vpliva na letalsko elektroniko, kaj to pomeni za preostali del naše infrastrukture? Odgovor je večplasten. Delno gre za statistiko, delno za napredek tehnologije, ki nas je pripeljal v obdobje neverjetnih možnosti, a tudi nepričakovanih ranljivosti.
Industrije, ki se zanašajo na visoko zanesljive sisteme, bodo morale upoštevati to tveganje. Prav tako bo pomembna vloga proizvajalcev, ki bodo morali zaščititi elektroniko pred dogodki, ki se zgodijo zelo redko, a imajo lahko veliko posledic. Dogodek iz oktobra 2025 bo tako verjetno dolgo ostal opomnik na dejstvo, da naši najbolj napredni stroji živijo v svetu, kjer Zemljo nenehno bombardira vesoljski prah, ki ga ne vidimo in ne čutimo – a nas lahko v pravem trenutku preseneti.
