Vsak potapljač, ki se poleti poda v globine Jadranskega morja, pozna nenadni “šok” ob preboju v globine na okoli 10 metrih. Telo se v hipu ohladi, kot da bi skočili v drug bazen. Ta pojav ima ime: termoklina. Gre za naravni pojav, ki ne preseneti le potapljačev, ampak ima pomembno vlogo tudi pri kroženju življenja v morju in celo pri vremenskih spremembah nad morjem.
Termoklina je v osnovi plast v morju, kjer temperatura hitro pade z globino. Poleti, ko se sonce močno upre v morsko gladino, se voda na vrhu močno segreje. Toda nekaj metrov nižje ostane hladna. Vmes je plast, kjer se temperatura spremeni za več stopinj v le nekaj metrih.
V nadaljevanju bomo razložili, kaj to pomeni za kopalce, ribiče, znanstvenike in vreme na obali.
Kaj sploh pomeni izraz termoklina?
Termoklina pomeni toplotno plast, v kateri se temperatura vode močno spremeni z majhnim povečanjem globine. Ni enakomerna po celem Jadranu in ni prisotna vse leto.
Toplotna plast, ki deli toplo in hladno morsko maso
Poleti se oblikuje jasna razlika med toplo površinsko plastjo in hladno globinsko plastjo. Ta prehod ni postopen, temveč precej nenaden. V nekaj metrih lahko temperatura pade tudi za 6 do 10 °C.
Jadranska termoklina je poleti najizrazitejša
Najizrazitejša je od junija do septembra, zlasti v južnem in srednjem Jadranu, kjer so gladinske temperature najvišje. Globoko morje se ne more dovolj hitro segreti, zato ostaja hladno in stabilno.
Kako se spremeni temperatura morja z globino
Površinska voda je pod vplivom sonca, vetra in zraka. Nižje od 10 metrov pa se ti vplivi hitro izgubijo.
Površina je poleti topla, a le do določene meje
V poletnih mesecih se temperatura površinske vode povzpne tudi nad 25 °C, v južnem Jadranu celo 27 °C.
Na 10 do 30 metrih sledi hladen rez
Termoklina se v Jadranu poleti najpogosteje pojavlja med 10. in 30. metrom globine. Spodaj je voda okoli 11 do 13 °C, na skrajnih severnih delih lahko pade tudi na 9 °C.
Zakaj potapljači čutijo nenadno spremembo?
Vroč dan, mirno morje in neopren, ki še dodatno izolira telo. In potem preskok. Roke in obraz naenkrat zakrčijo, telo reagira.
Fiziološki učinek termokline pod vodo
Človek pod vodo zaznava spremembe temperature čisto drugače kot na suhem. Nenaden padec za nekaj stopinj sproži refleks, ki ga potapljači dobro poznajo. To je termalni šok, občutek kot bi naenkrat vstopili v hladilnik.
Telo reagira kot ob skoku v hladno vodo
Kljub temu da je telo sicer pokrito z obleko, občutimo prehod, ker voda vseeno prodre do površine kože. Pri hitrem potopu to povzroči krčenje ožilja in možn rahli občutek tesnobe.
Termoklina vpliva na morski življenjski svet
Termoklina ni le termalni pojav, ampak ekološka meja. Mnogo živih bitij se v njej orientira in jo uporablja kot naravno ločnico.
Riba se drži tam, kjer je udobno
Ribe pogosto ostajajo tik nad ali tik pod termoklino, saj tam najdejo ravnovesje med temperaturo, kisikom in svetlobo. Vročina jim ne ustreza, mraz pa jih umiri. Termoklina deluje kot naravni filter.
Vpliv na plankton in kisikovo ravnovesje
V zgornjem sloju, nad termoklino, je več fotosinteze in več kisika. Spodaj se procesi upočasnijo. Plankton se zbere tam, kjer je najprimernejši svetlobni spekter in temperatura.
Vpliv termokline na vremenske in podnebne vzorce
Termoklina vpliva tudi na izmenjavo toplote med morjem in zrakom, kar posredno vpliva na vreme.
Izmenjava toplote med morjem in zrakom
Topla površina morja ogreva zrak nad njo, kar lahko prispeva k nastanku burje, poletnih neviht ali soparnih obdobij. Globinska voda pa deluje kot stabilizator.
Zakaj je to pomembno za celoten Jadran
Razumevanje termokline je ključno tudi za napovedovanje ribolova, migracij rib, razmnoževanja planktona in okoljskih sprememb. Za športne potapljače, ribiče in znanstvenike je to nevidna meja, ki veliko pove.
