Slovenski jezik ima prispodobe, ki slikovito povedo več, kot bi lahko razložili v dolgih stavkih. Ena najbolj barvitih med njimi je “okrog riti v žep”.
Na prvi pogled zveni grobo ali šaljivo, vendar nosi presenetljivo natančen opis nečesa, kar vsi dobro poznamo: nepotrebno zapletanje. Gre za frazo, ki se v različnih regijah uporablja z enakim pomenom, čeprav jo ponekod izgovorijo malce drugače. Nekateri rečejo “okrog rit v žep”, drugi “okrog riti v varžet”. V bistvu opisuje situacijo, v kateri bi lahko nekaj opravili hitro, naravnost in preprosto, a se raje zapeljemo skozi nepotrebne ovinke, dodatne postopke ali neučinkovite rešitve. V članku raziskujemo, zakaj se je ta izraz tako trdno zasidral v slovenski govorici, kako ga razumejo ljudje iz različnih delov Slovenije in od kod izvirajo njegove različice.
Gre za besedno zvezo, ki vsebuje humor, ljudsko modrost in pragmatičen odnos do življenja. Ni naključje, da se prenaša iz generacije v generacijo. Nosimo jo s seboj v vsakdan, v službo, v gospodinjstvo in v razprave o tem, kako se lotiti nalog. Čeprav se zdi nekoliko neposredna, je v resnici ena najbolj posrečenih slovenskih prispodob.
Pomen izraza okrog riti v žep
Fraza opisuje situacije, ko nekdo izbere nepotrebno zapleteno pot do cilja. To lahko razumemo dobesedno ali preneseno. Pri dobesednem pomenu si predstavljamo, da nekdo želi spraviti roko v žep, pa ne poseže vanj neposredno, ampak potuje v krogu okoli telesa. Pri prenesenem pomenu pa gre za ravnanja, za katera bi bilo mogoče porabiti manj časa, manj energije in manj živcev, a se iz nekega razloga odločimo za bolj zapleteno različico.
V praksi izraz uporabljamo v širokem spektru situacij. Opisuje birokracijo, ki zahteva več obrazcev, kot bi bilo smiselno. Opiše projekt, ki zahteva dodatne nepotrebne sestanke. Opiše tudi človeka, ki preveč komplicira. Če bi želeli biti še bolj natančni, bi lahko rekli, da prispodoba podpira zdravo logiko. Sporoča, da obstaja lažja pot.
Fraza je toliko bolj zanimiva zato, ker je popolnoma domača. Slovenci hitro prepoznamo njen pomen in jo uporabimo brez razmišljanja. Ta spontanost kaže, da je izraz trdno zasidran v našem kulturnem prostoru.
Regionalne različice in zanimivosti
Varžet ali žep
V številnih krajih, zlasti na Štajerskem, Koroškem in ponekod v Zasavju, se uporablja izraz “okrog riti v varžet”. Beseda varžet je izraz za notranji žep ali skrito žepno vrečko. Gre za izraz, ki je starejšega izvora, zato se pogosto pojavlja v narečnih govorih. Že sama beseda zveni slikovito in daje frazi poseben lokalni pridih.
Okol rit v žep
V Posavju in na širšem območju Dolenjske ljudje pogosto uporabljajo različico “okol rit v žep”. Gre za enak pomen, vendar s fonetično posebnostjo, ki je značilna za to regijo. Izraz nosi več lahkotnosti in je uporabljen tudi v šaljivih pogovorih.
Koroška različica
Na skrajnem severu se izraz pojavlja redkeje, vendar ga ljudje dobro razumejo. Nekateri ga prevedejo v druge lokalne izraze, ki opisujejo podobno idejo. Najbolj zanimivo je, da Korošci pogosto dodajo svoje razlage, ki prispodobo še bolj zaostrijo ali obarvajo s humorjem.
Ljubljana in urbanizirana različica
V mestnem okolju se fraza uporablja zelo pogosto, saj opisuje dinamiko hitrega življenja. Ljudje jo povezujejo z neučinkovitostjo ali pretiranim zapletanjem v vsakdanjih situacijah.
Zakaj ta izraz preživi že desetletja?
Prispodobe, ki preživijo generacije, imajo vsaj eno skupno lastnost. So univerzalne. Opisujejo nekaj, kar se dogaja danes, kar se je dogajalo nekoč in kar se bo dogajalo tudi v prihodnosti. Izraz “okrog riti v žep” je univerzalen opis neučinkovitosti. Dovolj je, da ga izrečemo v pravem trenutku in vsi takoj razumejo, kaj želimo povedati.
Drugi razlog za njegovo obstojnost je humor. Prispodoba vsebuje lahkotno, nekoliko nepričakovano podobo, ki jo uporabnik hitro ponotranji. Humor omogoča, da izraz ne deluje negativno. Tudi kadar ga uporabimo kritično, ga obarvamo s šalo, zato ga sogovorniki redkeje razumejo kot osebni napad. V tem je njegova funkcionalnost.
Fraza je tudi dobra zamenjava za kompleksne razlage. V vsakdanjih pogovorih si ljudje redko vzamejo čas za natančne opise neučinkovitih procesov. S to prispodobo povemo vse v eni povedi.
Uporaba v sodobnem življenju
V gospodinjstvu
Pogosto se uporablja za opis situacij, ko nekdo izbere nepotrebno zapleteno metodo opravljanja naloge. Značilna je uporaba v kuhinji, pri čiščenju ali organizirati domače opravke.
V družinskih pogovorih
Starši jo uporabljajo kot nežno opozorilo otrokom, da se lotijo naloge na bolj preprost način. V zahvalo za svojo slikovitost deluje skoraj kot nasvet.
V službenem okolju
Izraz se redno pojavlja v opisovanju birokratskih postopkov ali projektnih nalog, ki postanejo preveč razvejene. Na sestankih pogosto olajša pogovor in zmehča napetost.
V humorju
Stand up komiki, satirična besedila in družabni pogovori jo uporabljajo kot jedrnato poanto, ki se ujame s slovensko mentaliteto.
Od kod izvira izraz?
Izraz je nastal v obdobju, ko so bile prispodobe močno povezane z delom, telesom in vsakdanjo izkušnjo. V preteklosti so ljudje pogosto govorili s slikovitimi podobami, da so lažje razložili, kaj želijo povedati. Izraz vsebuje dva zelo preprosta elementa: fizično ovinkarjenje in žep kot cilj. Tako je nastala prispodoba, ki deluje v vsaki situaciji.
Varžet kot izraz za notranji žep je bil pogost v starejših narečjih. Zato je različica “okrog riti v varžet” prav tako naravna. Obe različici izražata isto idejo. Ena uporablja sodobnejšo besedo, druga ohranja starejši jezikovni obrazec.
Če pogledamo korpus slovenskega jezika, se fraza pojavlja v različnih besedilih, od literarnih del do pogovornega jezika. Priča smo temu, da ostaja del živega jezika.
Zakaj je prispodoba tako pomembna?
Slovenci imamo radi natančne besede. Radi imamo izraze, ki so praktični, slikoviti in učinkoviti. “Okrog riti v žep” je eden od tistih izrazov, ki v nekaj sekundah opiše situacijo, ki bi jo sicer opisovali dlje časa. To je izraz, ki presega regije. Uporabljajo ga tako na podeželju kot v mestih.
Zanimivo pri tej prispodobi je, da vsebuje dve lastnosti slovenske mentalitete. Prvo je pragmatičnost. Drugo je humor. Združi ju na način, ki ostaja razumljiv vsakemu govorču. Težko bi našli slovensko gospodinjstvo, v katerem ta izraz ni bil izrečen vsaj enkrat.
Vloga prispodob v sodobni slovenščini
Slovenski jezik ostaja bogat, ker ga stalno obarvamo z novimi in starimi izrazi. Prispodobe so most med generacijami. Mladi prevzemajo izraze starejših in jim dajejo nove kontekste. Prispodoba “okrog riti v žep” ni izjema. Še vedno se uporablja, postaja pa tudi del spletne kulture in sproščenih pogovorov.
Slovenščina živi skozi frazeme. Živi skozi izraze, v katerih ljudje prepoznajo svojo izkušnjo. Tako ohranjamo jezik, hkrati pa ostajamo povezani generacije za generacijo.
Kako razumeti in pravilno uporabljati izraz?
Pomembno je, da ga uporabimo v situacijah, kjer res opisuje neučinkovitost ali nepotrebno zapletenost. Izraz naj ostane humorna opomba, ne žaljivka. Uporablja se v neformalnih situacijah, v vsakdanjem pogovoru, v družini ali med sodelavci, ki se med seboj dobro razumejo. S svojo slikovitostjo prinese sproščenost in omogoča, da si ljudje lažje priznajo napake ali nerodne izbire.
Pravilna uporaba fraze vedno vsebuje toplino in rahlo ironijo. Fraza ni namenjena zviševanju tona, temveč olajšanju pogovora. Tako ohranja svojo prvotno funkcijo.
