Ponedeljki po dolgih praznikih imajo poseben občutek teže. Telo se je navadilo počasnejšega ritma, jutra brez budilke in dni, ki jih niso merili sestanki, temveč kosila, obiski in sprehodi. Veliko Slovencev je bilo doma skoraj dva tedna, od božiča do začetka januarja, zato vrnitev v delovni vsakdan ni zgolj menjava koledarskega lista, temveč pravi miselni preskok. Ta prehod je lahko precej mehkejši, kot se zdi na prvi pogled.
Zakaj je prvi teden po počitnicah tako naporen?
Dolgi prazniki spremenijo notranji tempo. Spremenjen urnik spanja, drugačna prehrana in manj stroge dnevne obveznosti pustijo sled. Ob vrnitvi v službo se pogosto pojavi občutek raztresenosti, pomanjkanja motivacije in celo rahle tesnobe.
Telo še ni v delovnem načinu
Hormoni, povezani z budnostjo in zbranostjo, se po daljšem oddihu ne vključijo samodejno. Zato prvi dnevi zahtevajo več energije za naloge, ki so sicer rutinske. To ni znak lenobe, temveč normalen odziv organizma.
Glava je še pri prazničnih vtisih
Prazniki so čustveno intenzivni. Srečanja, spomini in tišina doma ustvarijo drugačen miselni prostor. Preklop na delovne cilje potrebuje čas, tudi če se zdi, da bi morali biti takoj pripravljeni.
Prvi delovni dan naj bo preprost
Pri ponovnem vstopu v ritem je koristno znižati pričakovanja. Prvi dan ni namenjen lovljenju zamujenega, temveč orientaciji.
Naloge naj bodo jasne in omejene
Kratek seznam opravil pomaga ustvariti občutek nadzora. Ena ali dve pomembni nalogi sta povsem dovolj, da se dan zaključi z občutkom opravljenega dela, ne pa izčrpanosti.
Red v prostoru umiri misli
Urejena miza, pregledan elektronski nabiralnik in zapiski, ki imajo svoj smisel, zmanjšajo notranji hrup. Majhni koraki ustvarijo občutek, da se stvari znova postavljajo na svoje mesto.
Ritem se gradi čez teden, ne v enem dnevu
Velika napaka po počitnicah je poskus takojšnjega polnega zagona. Učinkovitejši je postopni pristop, ki upošteva dejstvo, da telo in misli še lovijo ravnotežje.
Spanec je pomembnejši od ambicij
Zgodnejši odhod v posteljo že nekaj dni zapored naredi več kot dodatne ure dela. Spočito telo se hitreje prilagodi in lažje ohranja zbranost čez dan.
Prehrana vpliva na delovno energijo
Težki obroki, ki so bili del prazničnih dni, v službenem ritmu hitro povzročijo utrujenost. Lažji obroki in dovolj tekočine pomagajo, da popoldanski padec energije ni prehud.
Psihološki trik: ne začnite z najtežjim
Motivacija po dopustu ni stalna. Začetek z obvladljivimi nalogami ustvari zagon, ki se nato prenese na zahtevnejše projekte.
Majhni uspehi ustvarjajo občutek napredka
Zaključena naloga, tudi če je preprosta, sproži občutek učinkovitosti. Ta občutek je pogosto tisti, ki manjka v prvih dneh po vrnitvi na delo.
Dovolite si počasnejši tempo
Notranji pritisk, da bi morali delovati enako kot pred prazniki, pogosto povzroči nasproten učinek. Zmernost v pričakovanjih vodi v hitrejšo dolgoročno prilagoditev.
Zakaj je ta prehod pomemben za celoten januar?
Način, kako vstopimo v prvi delovni teden, pogosto zaznamuje razpoloženje naslednjih dni. Prehiter zagon lahko vodi v zgodnjo izčrpanost, preveč ohlapen pristop pa v občutek zaostanka.
Uravnotežen začetek, ki upošteva dejstvo, da so bili prazniki dolgi in intenzivni, omogoča bolj stabilen ritem. Januar je mesec, ki se pogosto zdi daljši, kot je v resnici. Prav zato je smiseln začetek, ki ni kazen za pretekli oddih, temveč most med dvema svetovoma. Delo bo počakalo nekaj dni, zdravje in zbranost pa ne.
