Topla zima in zgodnje pomladno segrevanje pomenita, da so se klopi letos pokazali prej, kot bi si marsikdo želel. To ni le neprijetnost za pohodnike, vrtičkarje in družine, ki konec tedna iščejo oddih v naravi, ampak tudi opozorilo, da je sezona previdnosti že odprta. Klop ne preži samo globoko v gozdu. Najdemo ga lahko v visoki travi, ob robu poti, v grmovju, na travniku in celo na domačem vrtu. NIJZ opozarja, da se klopi zadržujejo v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in tudi na vrtovih.
Prav zato je letos še pomembneje, da zaščite ne prelagamo na čas, ko bo poletje že v polnem zamahu. Prvi sprehodi v naravi, pikniki, delo okoli hiše in igra s psom na travi so lahko dovolj, da se klop neopazno oprime oblačil ali kože. Posebna težava je, da je ugriz pogosto neboleč, zato človek v tistem trenutku ne opazi ničesar. Nevarnost ni samo sam klop, ampak bolezni, ki jih lahko prenaša. V Sloveniji NIJZ posebej opozarja na klopni meningoencefalitis, proti kateremu je mogoče preprečevanje s cepljenjem, medtem ko proti lymski boreliozi cepiva ni.
Kje nas klopi najpogosteje presenetijo?
Veliko ljudi še vedno misli, da se klop spusti z drevesa. V resnici ga najpogosteje poberemo ob stiku z rastlinjem pri tleh. Zadržuje se v travi, podrasti in grmovju, od koder se oprime mimoidočega človeka ali živali. Po podatkih NIJZ so med mesti, ki jih je treba po prihodu domov posebej pregledati, lasišče, predel za uhlji, pazduhe, pas, popek, dimlje, intimni predeli, zadnja stran kolen in prostor med prsti.
To pomeni, da ni dovolj le hiter pogled na roke in noge. Klop se zelo rad skrije tam, kjer ga hitro spregledamo. Posebej pri otrocih ga ni redko najti na lasišču ali ob robu vratu. Pri odraslih se pogosto prisesa v pregibe, kjer je koža tanjša in toplejša.
Zakaj je pregled po prihodu iz narave tako pomemben
Največja napaka se zgodi takrat, ko se po sprehodu sezujemo, odložimo oblačila in na pregled telesa preprosto pozabimo. NIJZ priporoča, da po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Opozarja tudi, da se klop lahko skrije v oblačilih ali drugje v stanovanju in se na telo prisesa šele pozneje, celo čez dan ali dva.
Ta podatek je pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled. Pregled ni le hiter domač ritual, ampak eden najbolj smiselnih ukrepov po vsakem obisku narave. Čim prej opazimo klopa, tem prej ga lahko pravilno odstranimo. NIJZ svetuje, da ga s koničasto pinceto primemo čim bližje koži in z enakomernim gibom izvlečemo, ne da bi ga stiskali za telo. Po odstranitvi kožo očistimo z alkoholom ali z vodo in milom.
Kako se klopom izogniti še pred odhodom?
Najbolj zanesljiva obramba se začne že doma. NIJZ svetuje dolge rokave, dolge hlače, svetla oblačila in zatlačene hlačnice oziroma nogavice čez spodnji del hlačnic, saj tako klopa lažje opazimo, še preden pride do kože. Poleg tega priporoča uporabo repelenta na koži in oblačilih.
Repelent ni modna malenkost, ampak preverjen zaščitni ukrep. NIJZ pojasnjuje, da so repelenti biocidni proizvodi, namenjeni tudi odganjanju klopov, ter da zmanjšujejo tveganje za okužbe. Učinkujejo tako, da s svojim vonjem in delovanjem otežijo klopom zaznavo gostitelja. Obenem poudarja, da so registrirani repelenti pred dostopnostjo na trgu preverjeni z vidika učinkovitosti in varnosti.
Parfum ni isto kot zaščita
Nekateri pred sprehodom v gozd uporabijo parfum in računajo, da bo močan vonj odgnal tudi klope. To je tvegana bližnjica. Navaden parfum ni registriran repelent proti klopom, zato ga ne gre jemati kot zaščitni ukrep. Smiselno je poseči po izdelku, ki je namenjen prav odganjanju klopov in je za to tudi preverjen. NIJZ jasno loči med repelenti, ki so biocidni proizvodi za odganjanje klopov, in običajnimi dišavami, ki takšne vloge nimajo.
Parfum torej lahko diši prijetno, ne nudi pa zaščite, na katero bi se bilo pametno zanesti. Pred odhodom v naravo je precej bolj smiselna kombinacija ustreznih oblačil, pravega repelenta in poznejšega natančnega pregleda.
Kaj moramo opazovati po ugrizu?
Tudi ob hitri odstranitvi velja biti nekaj časa pozoren na spremembe na koži in počutju. NIJZ navaja, da se lymska borelioza pogosto začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Pri klopnem meningoencefalitisu so prvi znaki lahko vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje, po kratkem izboljšanju pa lahko sledi težji potek bolezni.
To ne pomeni, da je vsak ugriz razlog za paniko. Pomeni pa, da ga ne gre odpraviti z zamahom roke. Dober pregled kože v dneh po ugrizu in pozornost na morebitne simptome sta del odgovornega ravnanja.
Kaj zgodnji klopi pomenijo za pse in mačke?
Sezona klopov ni težava le za ljudi. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da klopi ogrožajo tudi pse in mačke. Zadržujejo se v visoki travi, podrasti in grmovju, kamor hišni ljubljenčki zelo radi zaidejo, med najpogostejšimi boleznimi, ki jih prenašajo v Sloveniji, pa navaja boreliozo, anaplazmozo in babeziozo.
Za lastnike to pomeni dvojno nalogo. Žival je treba zaščititi še pred sezono in jo redno pregledovati po vsakem sprehodu, posebej po gobcu, ušesih, vratu, pod ovratnico, med prsti in okoli pazduh. Uporabljati je treba sredstva, namenjena prav živali in pravi živalski vrsti. Nepravilna izbira pripravka ni pametna improvizacija, ampak lahko resna napaka. Če pes ali mačka po sprehodu deluje nenavadno utrujeno, ima vročino, je brez apetita ali se pogosto praska, je smiseln posvet z veterinarjem.
Previdnost, ki spomladi hitro postane navada
Zgodnji pojav klopov je opomnik, da se sezona tveganja ne začne šele s poletnimi počitnicami. Zaščita je najbolj učinkovita takrat, ko postane rutina. Svetla oblačila, dolgi rokavi, repelent, pregled telesa, tuš po prihodu in hitra odstranitev klopa niso pretiravanje, ampak razumen odgovor na težavo, ki je vsako leto znova podcenjena. Za ljudi je pomembna tudi misel na cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, saj ga NIJZ priporoča vsem starejšim od enega leta, ki živijo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.
Spomladanski izlet naj ostane prijeten spomin, ne pa začetek zapletov, ki bi jih lahko preprečili z nekaj minutami pozornosti. Prav ta drobna disciplina po vrnitvi domov je pogosto odločilna. Včasih največ naredimo z navado, ki se zdi skoraj preveč preprosta, da bi bila res pomembna.
