Na plaži je prizor skoraj vedno enak. Nekdo iz torbe potegne kremo za sončenje, si na hitro namaže ramena, malo obraza, morda še roke, nato pa se odpravi v vodo ali na ležalnik. Čez nekaj ur pride presenečenje: koža peče, nos je rdeč, ramena zategujejo, doma pa sledi znani stavek: “Saj sem se namazal.”
Prav tu se skriva največja napaka. Težava pogosto ni v tem, da kreme nismo uporabili, ampak da smo je nanesli premalo, prepozno ali samo enkrat. Ameriška akademija za dermatologijo opozarja, da ljudje običajno pordečijo zato, ker kreme ne obnovijo, je uporabijo premalo ali posežejo po izdelku s pretečenim rokom.
Krema ni čarobni ščit, če je plast pretanka
Zaščitni faktor na embalaži velja za količino, ki je bila uporabljena pri testiranju izdelka. Doma pa večina ljudi naredi tanek, neenakomeren sloj, ki ga razmaže skoraj do nevidnega filma. Občutek na koži je prijetnejši, zaščita pa je slabša.
Posebej hitro pozabimo robove kopalk, zatilje, uhlje, nart, zadnji del rok, predel ob lasišču in vrh ramen. To so mesta, ki jih sonce ujame brez posebnega truda. Pri otrocih in svetlejši polti se napaka pokaže še hitreje, pri odraslih pa jo pogosto opazimo šele zvečer, pod prho.
Zakaj pordečimo, čeprav smo se namazali?
Rdečica ni dokaz, da krema ne deluje. Velikokrat je dokaz, da je bilo zaščite premalo za okoliščine. Sonce, znoj, brisača, kopanje, oblačenje in ležanje na blazini počasi odstranjujejo nanos. Kremo je potrebno ponovno nanesti, če smo na soncu dlje kot dve uri, ter po plavanju, potenju ali brisanju z brisačo.
Tudi vodoodporna krema ni dovoljenje za celodnevno brezskrbnost. Oznaka pomeni, da je izdelek testiran za določen čas v vodi, pogosto 40 ali 80 minut, ne pa da ostane enako učinkovit do večera.
Najbolj zanesljivo pravilo: mažite se prej, ne šele na plaži
Kremo je najbolje nanesti, še preden se začne pravi stik s soncem. Doma, v kopalnici ali hotelski sobi, imamo več miru in manj peska, vetra ter hitenja. Tako lažje namažemo tudi dele telesa, ki jih na plaži hitro spregledamo.
Koristno pravilo je preprosto: najprej prvi nanos, nato oblačenje kopalk ali lahkih oblačil. Tako krema pride tudi do robov, kjer se koža najpogosteje opeče. Na plaži nato sledijo popravki, ne šele prvi resen nanos.
Obraz potrebuje posebno pozornost
Nos, ličnice, čelo in ustnice dobijo veliko sonca. Ličila z zaščitnim faktorjem so lahko dodatek, niso pa vedno dovolj za dan na plaži. Za daljše bivanje zunaj je bolj varno uporabiti namensko kremo za sončenje z dovolj visokim faktorjem. Ameriška akademija za dermatologijo priporoča širokospektralno, vodoodporno zaščito s faktorjem 30 ali več za kožo, ki ni prekrita z oblačili.
NE SPREGLEJTE: Poleti mnoge ženske naredijo to napako pri kremi, koža pa jo hitro pokaže
Sončna krema je le del zaščite
Najboljša zaščita ni samo tuba v torbi. Pomagajo senca, klobuk, sončna očala, lahka majica, izogibanje najmočnejšemu soncu in opazovanje kože. Krema zmanjša tveganje, ne spremeni kože v oklep.
Posebej previdni naj bodo ljudje, ki hitro pordečijo, imajo veliko znamenj, jemljejo zdravila, ki lahko povečajo občutljivost na sonce, ali so že imeli težave s kožo. Ob nenavadnih spremembah znamenj je smiseln posvet z zdravnikom.
Majhna navada, ki reši dopustniški večer
Najbolj praktičen trik ni zapleten: nastavite opomnik na telefonu ali povežite ponovno mazanje z nečim, kar se na plaži tako ali tako zgodi. Po kopanju. Po malici. Po kavi. Po daljšem sprehodu ob obali.
Rdeča ramena niso nujen del poletja. Pogosto so samo posledica prehitrega nanosa in prevelikega zaupanja v en sam jutranji sloj. Krema za sončenje najbolje opravi svoje delo takrat, ko je nanesena dovolj bogato, dovolj enakomerno in dovolj pogosto. Prav to je razlika med večerom, ki diši po morju, in večerom, ko vsaka majica peče.
