Slovenija je dežela rek, z dolinami, ki so s svojo rodovitnostjo skozi stoletja hranile prebivalstvo, a obenem prinašale tudi neizprosne opomine narave. Poplave niso več izjemni dogodki – postajajo del nove realnosti, ki jo v veliki meri kroji podnebna kriza. V tem kontekstu se včasih pojavi umetniški izraz, ki preseže meje zabave in postane javni servis. Ena takšnih izjav prihaja iz Domžal, kjer je glasbeni ustvarjalec Leopold I. (Michael Leopold) v sodelovanju z Vidom Turico in produkcijsko ekipo Media 4M ustvaril rap skladbo z naslovom »Deset deževnih zapovedi«.
Skladba ni le hudomušen nabor rim in ritmov, temveč strukturiran in presenetljivo učinkovit vodič za obnašanje v času, ko se temni oblaki ne le zbirajo, temveč grozijo z resničnimi posledicami. Občutek nemoči, ki nas pogosto preplavi ob televizijskih posnetkih naraslih rek in ogroženih naselij, je v tem primeru nadomeščen z energijo priprave in akcije.
Rap kot orodje civilne zaščite? Zakaj pa ne.
Ko si človek predstavlja preventivno obvestilo o protipoplavnih ukrepih, si zamišlja brošuro, mogoče animiran video z napotki, morda celo dolgočasno predavanje v občinski sejni sobi. A Michael Leopold in njegova ekipa so se odločili drugače. Poiskali so žanr, ki govori hitro, neposredno in brez olepšav. Rap.
Besedilo skladbe “Deset deževnih zapovedi” v desetih verzih zajame bistvo tistega, kar naj bi bilo osnovno znanje vsakega prebivalca poplavno ogroženega območja. Ne gre za abstraktne nasvete, temveč konkretne, uporabne in življenjske ukrepe. Ne zgolj za šolski učbenik civilne zaščite, temveč skoraj protestno sporočilo ljudem, da je čas, da se prebudijo. In to ne takrat, ko je že prepozno, temveč zdaj – v suhem vremenu.
Občino Domžale je v preteklih letih večkrat prizadela narasla Kamniška Bistrica. Tam ljudje vedo, kaj pomeni, ko reka prestopi bregove. Skladba, ki jo spremlja tudi videospot, posnet v sodelovanju z domžalsko civilno zaščito in gasilci, se tako ne zdi nič kaj umetno ali izumetničeno. Ravno nasprotno – je iskren prikaz realnosti, ki je v marsikateri slovenski dolini že del vsakdana.
Podnebne spremembe v ritmu
Slovenija je zadnjih dvajset let pod vedno večjim pritiskom podnebnih ekstremov. To potrjujejo statistike Agencije Republike Slovenije za okolje, pa tudi vsakdanja opazovanja ljudi, ki živijo v bližini vodotokov. Tako imenovane »stoletne vode« – izraz, ki označuje poplavo, ki naj bi se pojavila enkrat v stoletju – so danes skorajda redne obiskovalke slovenskih krajev. Včasih se zdi, da je edina stalnica v vremenu ta, da je vse bolj nepredvidljivo.
Na tem ozadju postane rap skladba »Deset deževnih zapovedi« simbol novega pristopa. Ne gre več za to, da čakamo na ukrepe države, temveč za to, da se kot skupnost in kot posamezniki zavedamo svoje odgovornosti. Pesem namiguje: »Če ti še kaj fali, rajši idi v nabavo, zanašaj se na sebe in ne čakaj na državo.« Je to ciničen poziv k individualizmu? Pravzaprav ne. Gre za realističen pogled na nujnost samoorganizacije. Državni sistem zaščite in reševanja je izjemno dragocen, a v trenutku poplave štejejo minute – in takrat je odločilno, kaj smo storili mi sami.
Deset deževnih zapovedi – besedilo
Od kar vem za sebe, nam reka zaliva klet,
zato ti za primer poplave lehko dam nasvet.
Deset pravil, preden nas poplavi spet,
ker 100 letne vode mamo vsakih nekaj let.
Pravilo ENA: seznanjeni otroci in pa žena.
Družina de bolj varna, če de dobro obveščena.
Preveri, kam na varno, če živiš na nižji legi
in se zmeni za pomoč z najbližjimi sosedi.
DVE: Brez hrane ne gre.
Naredi si zalogo, v plastenkah vodo, ker glej,
če najhujše se zgodi, verjemi, nede fajn,
se pa vsaj izogneš lakoti. Ena skrb majn.
TRI: Poskrbi za dragocene stvari.
Dokumente hrani višje, kjer jih voda ne ftopi.
Še preden pa hudič prodere v stanovanje,
ni slabo, če skleneš premoženjsko zavarovanje.
Ko se spüšča deževna sivina,
in kadar rekan se dviga gladina,
karkoli pride, pripravljeni na vse,
ko oblaki šli do mimo spet nebo se odpre!
ŠTIRI: Ko je panika, se zmiri.
Spomni se spet vseh mojih besed.
Pravilo PET: Nabavi protipoplavne vreče,
ker če dobro se pripraviš, te ne rabiš meti sreče.
ŠEST: S svetilko se ne rabiš teme bati
in s škornji lepše hodi se po blati.
SEDEM: Tega ne podcenjevati …
V ogroženih prostorih moreš štrom gori spelati.
Voda in štrom sta slab par,
kot dva pa sedem v roki. S tem se pri pokri zakartaš.
OSEM: Pametno bi blo, ka namestiš
nepovratne ventile na odtoke in cevi.
DEVET bi moglo biti prvo pravilo:
Če de voda tekla mimo te te nede zalilo.
Zato uredite okolico, preden pride do škode.
Nemoteno odtekajo naj meteorne vode.
DESET: Naroči vodno črpalko na neti.
Lepo meti je bazen, samo ne v kleti.
Ko je voda enkrat v hiši, moraš biti hiter
in takoj začeti pumpati liter po liter.
Ko se spüšča deževna sivina,
in kadar rekan se dviga gladina,
karkoli pride, pripravljeni na vse,
ko oblaki šli do mimo spet nebo se odpre!
Škodo omejite s pravočasnimi ukrepi.
Podnebje se spreminja, s tem moramo živeti.
Če ti še kaj fali rajši idi v nabavo,
zanašaj se na sebe in ne čakaj na državo.
Kulturna produkcija kot del reševanja skupnosti
Ko si poplave danes pogosto delijo prostor v medijih s političnimi prerekanji in iskanjem krivcev, se zdi skoraj radikalno, da nekdo ponudi rešitev, ki vključuje umetnost. A če podrobneje pogledamo zgodovino, bomo videli, da so bile pesmi, balade in rime že od nekdaj nosilke znanja. Včasih je bil to način, kako so si ljudje zapomnili pomembna pravila ali prenašali zgodbe iz roda v rod. Danes pa so lahko tudi učinkovito orodje v rokah civilne zaščite.
Projekt je nastal v sodelovanju z Občino Domžale in Civilno zaščito Občine Domžale, kar daje skladbi institucionalno težo. A hkrati ni čutiti, da bi šlo za uradniški projekt. Besedilo je nefiltrirano, mestoma ironično, a zavezano k realnosti. V besedišču prepoznamo lokalno govorico, kar ustvarja občutek domačnosti in hkrati zanesljivosti.
Video podoba skladbe, ki jo je posnel Jure Gubanc, dodatno poudari sporočilo. Kletni prostori, protipoplavne vreče, škornji in baterijske svetilke – vse to so elementi, ki v hipu povedo več kot tisoč besed. Gre za jasno vizualno komunikacijo: »To se lahko zgodi tudi vam.«
Povezovanje generacij skozi sodobni medij
Obenem pesem odpira prostor tudi za razmislek o medgeneracijskem povezovanju. Mladi bodo morda pesem slišali na YouTubu ali TikToku. Starejši, ki z rapom morda nimajo vsakodnevnega stika, pa bodo v njej prepoznali uporabno vrednost in iskrenost. Glasba, ki je pogosto prepoznana kot izraz individualizma in oporekanja, je v tem primeru postala orodje skupnosti. Čeprav je ritem oster in rime udarne, sporočilo ni ločevalno, temveč povezovalno.
Ni nepomembno, da skladba poudarja pomen solidarnosti med sosedi, seznanjenosti družinskih članov in urejenosti okolice. V času, ko so mnogi odnosi skrhani, ko je zanašanje na soseda pogosto prej redkost kot pravilo, nas pesem opominja, da smo skupaj močnejši. V njej ni prostora za cinizem – le za akcijo.
Ko kultura postane infrastruktura
Deset zapovedi iz pesmi se ne berejo kot običajna verska ali moralna pravila, temveč kot življenjski priročnik. Gre za infrastrukturo, ki ni zgrajena iz betona, ampak iz zavedanja. Ko Leopold pove, da je pravilo eno »seznanjeni otroci in pa žena«, gre za bistvo preventive: obveščenost in priprava. Tako kot pri načrtovanju mostu ali nasipa, je tudi tu ključno načrtovanje vnaprej.
Pesem na skoraj šaljiv način opozori na pomembne tehnične vidike zaščite doma: od nepovratnih ventilov na odtokih do umika električne napeljave v ogroženih prostorih. Vse to je resnično. Mnoge hiše so utrpele večjo škodo ravno zato, ker so bili ti vidiki zanemarjeni. Ko voda in štrom srečata, so posledice lahko nepopravljive.
Kultura odpornosti
Morda se zdi pretirano reči, da je rap skladba sposobna preprečiti poplavo. Seveda ne more. Lahko pa pomaga preprečiti škodo. Lahko zmanjša paniko. In lahko spodbudi premik v miselnosti. Od pasivne zaskrbljenosti k aktivni odpornosti. To je tista razlika, ki v ključnih trenutkih pomeni ogromno.
Skladba »Deset deževnih zapovedi« je lahko tudi del gibanja, ki se zaveda, da nas prihodnost ne bo čakala. Da bodo reke še tekle, da bo dež še padal – in da je pripravljenost najboljša obramba.
Konec refrena, začetek sprememb
Ko bo naslednjič nebo potemnelo in bodo prvi kaplji napovedovali nekaj več kot običajno ploho, si bo morda kdo med nami priklical v spomin refren pesmi. Morda bo iz garaže vzel vreče s peskom, preveril zaloge vode in izklopil elektriko v kleti. Morda bo to storil z mislijo na rime, ki jih je slišal v pesmi, ki se mu je na začetku morda zdela zgolj zabavna. A prav v tem je moč umetnosti – da poseže tja, kjer administrativni jeziki odpovejo.
In čeprav poplav ne bomo izbrisali, lahko zmanjšamo njihovo moč. S pesmijo, ki opozarja, z refrenom, ki ostane v glavi, in z dejanji, ki izhajajo iz zavesti, da so spremembe mogoče. Kultura, umetnost, civilna zaščita in skupnost – to so stebri, na katerih bomo gradili prihodnost, v kateri voda ne bo več presenečenje.
