V Sloveniji je veliko naselij, kjer se prebivalstvo stara hitreje kot drugod. Statistični podatki za leto 2025 razkrivajo, da ima nekaj krajev že skoraj popolnoma upokojeno populacijo. Na vrhu seznama je Šmartno v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer povprečna starost prebivalcev dosega kar 66,1 leta. Na drugem mestu je Loka pri Zidanem Mostu, kjer na povprečje pomembno vpliva prisotnost doma za starejše občane.
Podatki razkrivajo, da staranje prebivalstva ni le demografski pojav, ampak globoka družbena sprememba, ki vpliva na razvoj podeželja, oskrbo in prihodnost manjših skupnosti.
Šmartno – gorenjski kraj s spoštljivim letnikom življenja
Naselje z najstarejšim prebivalstvom v Sloveniji
Šmartno v občini Cerklje na Gorenjskem je naselje, ki na prvi pogled ne izstopa. Le nekaj kilometrov od letališča Jožeta Pučnika se skriva vas z izjemno visoko povprečno starostjo prebivalcev – kar 66 let. To pomeni, da v kraju skoraj ni mladih družin, število otrok pa je zanemarljivo.
Nekdanja kmečka naselja v okolici Cerkelj so bila v preteklosti živahna, danes pa so številne hiše prazne ali jih zasedajo le še posamezniki v poznem življenjskem obdobju. Mlajši se selijo v večja mesta, kjer je delo, starejši pa ostajajo in skrbijo za domačije, ki nosijo spomine preteklih desetletij.
Kaj vpliva na tako visoko povprečno starost?
Šmartno je primer kraja, kjer je migracija mladih najmočnejša. Odsotnost delovnih mest in zaprtje manjših lokalnih podjetij sta pospešila odseljevanje. Obenem je to območje, kjer se prebivalci starajo v domačem okolju in redko odhajajo v domove za starejše. Prav to povečuje povprečno starost, saj se generacije ne obnavljajo.
Občina Cerklje sicer velja za gospodarsko razvito in prometno povezano, vendar se razlike med posameznimi zaselki hitro pokažejo. V nižinskih predelih živijo mlajše družine, v višjih in bolj odmaknjenih pa pretežno starejši.
Loka pri Zidanem Mostu – vpliv doma za starejše
Statistika, ki jo oblikuje dom upokojencev
Na drugem mestu po povprečni starosti prebivalcev je Loka pri Zidanem Mostu. Tu povprečna starost prav tako presega 65 let, kar deloma pripisujejo dejstvu, da se v kraju nahaja Trubarjev dom upokojencev.
Dom, ki je eden največjih v regiji, nudi oskrbo več sto starejšim osebam, kar močno vpliva na demografsko sliko kraja. Če bi upoštevali le stalno prebivalstvo brez oskrbovancev, bi bila povprečna starost nekoliko nižja, a še vedno visoka.
Kraj z bogato tradicijo in starajočim se srcem
Loka pri Zidanem Mostu je nekoč živela od železniške postaje, trgovine in lokalnega gospodarstva. Danes je večina teh dejavnosti izginila. Kljub lepoti narave, Savi in zeleni okolici je kraj vse bolj miren, življenje pa se vrti okoli doma za starejše in peščice domačinov, ki vztrajajo v svojih hišah.
Krajani pravijo, da se življenje upočasni, a ostane povezano. Starejši si pomagajo med seboj, mnogi so še vedno dejavni na vrtovih, v sadovnjakih ali pri ohranjanju starih običajev.
Staranje Slovenije – kako in kdaj?
Podeželje brez otrok
Statistični urad Republike Slovenije že več let opozarja, da se starostna piramida hitro nagiba navzgor. V številnih naseljih povprečna starost presega 50 let. Manjša naselja so najhuje prizadeta, saj se mladi izseljujejo, rojstev pa je vse manj.
Na seznamu krajev z najstarejšimi prebivalci so še naselja Zemarkova, Potoče, Črni Potok, Ročevnica, Berkovci, Logje, Bosljiva Loka, Črneče, Vukovski Dol in Petrovo Brdo. V vseh teh krajih je povprečna starost prebivalcev nad 60 let.
Takšna struktura pomeni, da se zmanjša število otrok, zapirajo se osnovne šole, ukinjajo avtobusne linije, trgovine in pošte. Vse več je praznih hiš, kar vpliva tudi na vrednost nepremičnin in življenje skupnosti.
Sprememba, ki zahteva prilagoditve
Starejša populacija potrebuje drugačno infrastrukturo. V občinah, kjer prevladujejo starejši prebivalci, se povečuje potreba po zdravstvenih storitvah, varovani oskrbi, dostopnem prevozu in pomoči na domu.
Po drugi strani pa prav ti kraji ponujajo mir, tišino in povezanost z naravo, kar postaja zanimivo za posameznike, ki iščejo počasnejši življenjski ritem.
Kako kraji s starejšim prebivalstvom še vedno živijo?
Moč skupnosti in medsebojna pomoč
Čeprav številke kažejo na staranje, življenje v teh naseljih ni zamrlo. Starejši prebivalci so pogosto tisti, ki ohranjajo kulturno in družabno tkivo krajev. Organizirajo vaške dneve, pomagajo pri obnovi cerkva, čistijo poti in se družijo ob delih, ki jih povezujejo.
V Šmartnem na Gorenjskem se domačini še vedno srečujejo pri gasilskem domu in ohranjajo tradicijo praznovanja godov. V Loki pri Zidanem Mostu pa dom za starejše ni le ustanova, temveč del skupnosti – tam potekajo prireditve, koncerti in dogodki, ki povezujejo domačine z oskrbovanci.
Mladi se vračajo v drugačni vlogi
Zanimivo je, da se v nekatera od teh naselij mladi vračajo, a ne več kot stalni prebivalci, temveč kot obiskovalci, ki v hišah svojih staršev preživljajo vikende ali poletja. Podeželje postaja prostor miru in počitka, ne pa več primarni kraj dela.
Ta trend vračanja med prazniki ali ob koncih tedna ohranja vsaj del življenja na vasi, čeprav demografska slika ostaja nespremenjena.
Kaj lahko prinese prihodnost?
Možnost oživljanja z novimi oblikami bivanja
V zadnjih letih se pojavlja ideja, da bi manjša slovenska naselja lahko postala privlačna za digitalne nomade ali tiste, ki delajo od doma. Cenejše bivanje, mirno okolje in kakovost zraka so prednosti, ki jih mestni človek težko najde.
Za to bi bila potrebna boljša infrastruktura, predvsem internetna povezava, dostopnost javnega prevoza in urejenost lokalnih storitev. Čeprav se zdi to oddaljeno, se v nekaterih občinah že pojavljajo pilotni projekti, ki povezujejo starejše domačine z mlajšimi, ki iščejo prostor za umirjeno življenje.
Povezovanje generacij kot rešitev
Sodelovanje med generacijami je ključ. Mladi lahko pomagajo starejšim z digitalnimi znanji, starejši pa ponujajo izkušnje, zemljo in tradicijo. V številnih evropskih državah že delujejo programi, kjer se mladi naselijo v starajoča naselja in pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, v zameno pa dobijo ugodno bivanje.
Tovrstne pobude bi lahko bile priložnost tudi za Slovenijo.
Šmartno in Loka – dve zgodbi, en izziv
Simbol spremenjene družbene slike
Čeprav sta Šmartno in Loka pri Zidanem Mostu le majhna kraja na zemljevidu Slovenije, odsevata širšo sliko države. Število starejših narašča, medtem ko se rodnost zmanjšuje.
To ni le demografska, temveč kulturna sprememba. Z vsako prazno hišo izgine del zgodbe, pesem, navada in vonj po domačem kruhu. A hkrati ti kraji dokazujejo, da so korenine globlje od številk – še vedno je tam življenje, pogovor čez ograjo in iskrica spomina na čas, ko so bile ulice polne otrok.
