Mrzel zrak zunaj in topel zrak v stanovanju ustvarita popolno kombinacijo za težavo, ki se pozimi pojavi skoraj povsod. Vlaga na oknih.
Ta pojav ni le moteč. Odpira vprašanja o prezračevanju, vlagi v prostorih, kakovosti zraka in udobju bivanja. Mnogi krivdo hitro pripišejo slabi izolaciji, a resnica je precej širša. Kondenz na oknih ima več vzrokov, ki se med seboj prepletajo. Nekateri so posledica navad stanovalcev, drugi temeljijo na nihanjih temperature, tretji na majhnih podrobnostih, ki jih pozimi hitro spregledamo.
V nadaljevanju predstavljam pet najpogostejših razlogov, zaradi katerih se okna pozimi rosijo ter načine, kako težavo omiliti, preden povzroči plesni ali poškodbe oken.
Temperatura v prostoru prehitro naraste
Ko vključimo ogrevanje, se zrak v prostoru hitro segreje. Topel zrak vedno vsebuje več vlage, zato se ta začne zadrževati v prostoru. Hlajenje na površini stekla povzroči, da se vlaga spremeni v kondenz, ki se nabira na spodnjem robu okna.
Ta učinek je najizrazitejši v prostorih, kjer se temperatura čez dan veliko spreminja. Dnevni in spalni prostori so temu še posebej izpostavljeni, ker se ogrevajo občasno.
Kako ohraniti stabilno temperaturo?
Najbolje je, da se temperatura ohranja enakomerna. Če se ogrevanje čez dan popolnoma izklaplja, se zrak ohladi, nato pa se ob hitrem vklopu ponovno segreje. Nastanejo nihanji, ki vodijo v kondenz. Zmerna in stalna toplota je bolj učinkovita kot hitri temperaturni skoki.
Premalo prezračevanja v zimskih dneh
Pozimi ljudje raje zapirajo okna, ker nočejo izgubiti toplote. To je razumljivo, a zrak brez izmenjave hitro postane nasičen z vlago. Vlaga nastaja vsak dan. Pri kuhanju, pranju, sušenju perila, tuširanju in celo pri dihanju. Če prostor ne dobiva svežega zraka, se vlaga useda tam, kjer je najhladneje – na steklu.
Pravilno prezračevanje je kratko in intenzivno
Strokovnjaki priporočajo prezračevanje nekajkrat na dan po metodi prepih. Odprto okno za nekaj minut omogoči hitro izmenjavo zraka, ne da bi se zidovi in pohištvo ohladili. Takšno prezračevanje je učinkovito in zmanjša količino vlage v prostoru.
Notranje žaluzije in zavese povzročijo hladne zračne žepe
Veliko ljudi pozimi povsem spusti rolete ali tesno zapre zavese, da bi zadržali toploto. S tem nehote ustvarijo hladen zračni žep ob oknu. Ko topel zrak iz prostora ne doseže stekla, ga ne more ogreti. Steklo ostane hladno, zato se vlaga iz toplega zraka usede nanj.
Rešitev je preprosta
Zavese naj bodo rahlo odmaknjene, rolete pa naj ne bodo povsem spuščene. Dovolj je majhna odprtina, da topel zrak doseže steklo in zmanjša kondenz.
Sušenje perila v notranjih prostorih
Zimski dnevi ne omogočajo sušenja perila zunaj, zato ljudje perilo pogosto sušijo v stanovanju. Eno polno stojalo lahko v zrak sprosti več litrov vode. To se zdi neverjetno, a je povsem realno. Ko se vlaga dvigne, se usede na oknih, ogledalih in hladnih površinah.
Kako zmanjšati učinek sušenja perila?
Perilo je najbolje sušiti v prostoru, ki ga lahko dobro prezračimo. Kopalnica ali balkon sta najboljša izbira, če imamo možnost. Dodatno pomaga tudi razvlaževalnik zraka, ki pobere vlago, preden se usede na steklo.
Hladne okenske površine in toplotni mostovi
Včasih res ni kriva slaba izolacija celotnega stanovanja, ampak le določen del okenske konstrukcije. Hladni robovi okenskih okvirjev, kovinski deli ali toplotni mostovi poskrbijo, da se vlaga začne nabirati na točno določenem mestu.
Če se vlaga vedno pojavi na istem delu okna, je velika verjetnost, da gre za konstrukcijski problem.Kdaj razmisliti o strokovnem pregledu?
Če se kljub prezračevanju in pravilnemu ogrevanju kondenz ne zmanjša, je smiselno preveriti okna. Manjša popravila, dodatna tesnila ali preprosti nadomestni deli pogosto rešijo težavo, ne da bi bilo treba okna zamenjati.
Zmernost in rutina prineseta suha okna
Kondenz na oknih je posledica prepleta dejavnikov. Temperatura, prezračevanje in vlaga iz vsakodnevnih opravil skupaj ustvarijo razmere, ki omogočajo nastanek vlage. Ko razumemo, od kod prihaja, lahko težavo hitro omilimo.
Najboljši rezultat dosežemo z majhnimi vsakodnevnimi navadami. Kratko prezračevanje, manjša nihanja temperature, pravilna uporaba zaves in premišljeno sušenje perila. Tako okna ne bodo več mokra, zrak v stanovanju bo bolj prijeten, bivalno počutje pa občutno boljše.
Zjutraj je v prostoru največ vlage zaradi nočnega dihanja in zaprtega zraka. Ker je steklo hladno, se topel zrak ob stiku z njim hitro ohladi in spremeni v kapljice. Če redno prezračujete spalnico, je jutranjega kondenziranja občutno manj.
2. Ali lahko rosenje oken povzroči nastanek plesni
Da. Če se vlaga na oknih nabira vsak dan in stekla ne obrišemo, se lahko prenese na okvir ali zid, kjer sčasoma nastane plesen. Pomaga redno prezračevanje, sušenje oken ter uporaba razvlaževalnika v vlažnejših prostorih.
3. Kako hitro prezračevanje zmanjša kondenz
Kratko prezračevanje po metodi prepih zamenja zrak v prostoru v nekaj minutah, ne da bi ohladilo pohištvo ali zidove. Zrak z manj vlage pomeni manj kondenziranja na oknih, zato je to eden najučinkovitejših načinov preprečevanja rosenja.
4. Zakaj se vlaga pojavi le na nekaterih oknih
Če se kondenz vedno nabira na istem oknu, gre lahko za toplotni most ali ohlajen del okvirja. Takšna mesta se hitreje ohladijo, zato vlaga prej kondenzira. Pomaga pregled tesnil ali strokovni pregled okenske konstrukcije.
5. Ali lahko sušenje perila v stanovanju povzroči mokra okna
Da. Sušenje perila sprosti v prostor veliko vodne pare, ki se nato usede na najhladnejšo površino, običajno na steklo. Najbolje je sušiti v dobro prezračevanem prostoru ali uporabiti razvlaževalnik, ki pobere odvečno vlago.
