Vsakdo ima izkušnjo s posodo, v kateri ostane nekaj hrane po kosilu ali večerji. Zapremo jo, jo pospravimo v hladilnik in načrtujemo, da jo bomo pojedli naslednji dan. A že po nekaj urah ali čez noč nas lahko ob odprtju pričaka neprijeten vonj, spremenjena barva jedi ali celo začetki plesni.
Zakaj se hrana v zaprti posodi pokvari hitreje, kot bi pričakovali? Čeprav hladilnik deluje, pokrov tesni in je bilo vse kuhano, pokvarljivost ostankov ni redkost. Razlogi niso vedno očitni, a skrivajo se v vsakdanjih napakah pri rokovanju s posodo, temperaturo in časom.
V tem članku bomo razkrili, kateri so najpogostejši vzroki za prezgodnje kvarjenje hrane v posodi, kako se temu izogniti in zakaj je včasih manj boljše – tudi pri shranjevanju hrane.
Hrana se ne pokvari samo zaradi časa
Pogosto mislimo, da se hrana pokvari zgolj zato, ker stoji predolgo. A mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, se začnejo razmnoževati že v nekaj urah, če so pogoji zanje ugodni. In marsikdaj jih ustvarimo sami – brez da bi se tega zavedali.
Vročo jed zapremo takoj in shranimo
To je ena najpogostejših napak. Vročo hrano damo v plastično ali stekleno posodo, jo pokrijemo in pospravimo v hladilnik. A s tem ustvarimo kondenz, ki spodbudi razvoj bakterij in plesni.
Kaj se zgodi:
- Topel zrak v posodi se ohladi in postane vlažen
- Vlažno okolje je idealno za bakterije
- Temperatura v središču jedi je lahko še dolgo nad varno mejo
Namesto tega počakajte, da se hrana najprej ohladi na sobno temperaturo. Nato jo shranite v zaprto posodo in postavite v hladilnik.
Napačna izbira posode vpliva na obstojnost hrane
Vsaka posoda ni primerna za vsako vrsto hrane. Material, oblika in tesnjenje imajo večjo vlogo, kot si mislimo.
Plastika ni vedno prava izbira
Plastične posode so lahke, priročne in poceni, a pogosto niso popolnoma zračne. Poleg tega se lahko v njih zadržujejo ostanki prejšnjih obrokov, če niso pravilno pomite.
Boljša alternativa:
- Steklene posode s pokrovom
- Keramične posode z naravno zračnostjo
- Nerjaveče jeklo za hladne jedi
Pri mastnih jedeh plastika pogosto zadrži maščobo v pore materiala, kar spodbuja neprijeten vonj in lahko celo vpliva na razvoj plesni.
Prevelika posoda za majhno količino
Če shranimo eno žlico juhe v veliko posodo, bo v njej ostalo veliko zraka. Ta zrak vsebuje vlago, kisik in mikroorganizme, ki začnejo proces kvarjenja.
Najbolje:
Uporabite posodo, ki je čim bližje količini hrane, ki jo shranjujete. Manj praznega prostora pomeni manj kisika in počasnejši razvoj bakterij.
Hladilnik ni rešitev za vse
Mnogi verjamejo, da hlajenje ustavi vse procese. A to ni povsem res. V hladilniku se rast bakterij le upočasni, ne ustavi. Če so pogoji napačni, hrana vseeno propade.
Temperatura hladilnika ni dovolj nizka
Optimalna temperatura za shranjevanje ostankov hrane je med 1 °C in 4 °C. Vendar številni hladilniki ne dosegajo teh vrednosti enakomerno.
Kaj preveriti:
- Hladilnik nastavite na 3 °C
- Hrano postavite na zadnji del spodnje police – tam je najhladneje
- Ne shranjujte hrane v vratih, kjer je temperatura najbolj nestabilna
Hrana ni bila dovolj hitro ohlajena
Če jedi pustimo stati na kuhinjskem pultu predolgo, še preden jih sploh postavimo v hladilnik, omogočimo bakterijam dovolj časa za razvoj.
Najvarneje:
Hrano ohladite v manjši posodi in jo v roku dveh ur po kuhanju postavite v hladilnik. Večje jedi (npr. golaž, rižota) premešajte, da se enakomerno ohladijo.
Določena živila so bolj občutljiva
Vsa hrana ni enako obstojna. Nekatere jedi so bolj dovzetne za hitrejše propadanje, zlasti če vsebujejo določene sestavine.
Hrana z veliko vlage in beljakovin
Juhe, omake, rižote in mesne jedi imajo visoko vsebnost vode in beljakovin – dve sestavini, ki hitro oksidirata in postaneta gojišče za bakterije.
Kritične jedi:
- Kuhana jajca
- Kuhani riž
- Perutnina z omako
- Morske jedi
Te jedi shranjujte največ 2–3 dni in nikoli ne pogrevajte večkrat. Čeprav na pogled morda niso spremenjene, je mikrobiološka slika lahko drugačna.
Kombinacija napak vodi do hitrega kvarjenja
Vsaka izmed teh napak sama po sebi še ne pomeni nevarnosti. A skupaj lahko povzročijo, da se hrana v posodi pokvari že po dnevu ali dveh. Posledica so ne le neprijetni vonji, ampak tudi potencialno nevarna hrana.
Tipičen scenarij:
- Vročo hrano daste v posodo s pokrovom
- Posoda je prevelika, zato ostane veliko zraka
- Postavite jo v sredino hladilnika pri 7 °C
- Hrano pogrejete naslednji dan in spet shranite ostanek
Tako se hrana postopno segreva in hladi, razvije se kondenz in mikroorganizmi začnejo svoj proces – vse, še preden to opazite.
Preproste navade, ki podaljšajo obstojnost hrane
Čeprav se vse sliši zahtevno, lahko z nekaj malimi spremembami občutno izboljšate varnost in obstojnost ostankov hrane.
Hitri nasveti:
- Ohladite jedi pred shranjevanjem (do 2 uri po kuhanju)
- Uporabite tesno zaprte, čiste posode primerne velikosti
- Shranjujte na najhladnejšem delu hladilnika
- Pojedite v 2–3 dneh
- Ne pogrevajte jedi večkrat
Bonus:
Dodajte lovorjev list ali rezino čebule v posodo z jedjo – oba imata naravne protimikrobne lastnosti, ki nekoliko podaljšajo obstojnost hrane.
Ostanki hrane naj ne bodo vir težav, ampak pametne porabe
V gospodinjstvu ni nič narobe, če kakšna jed ostane za naslednji dan. Toda če z njo ne ravnamo pravilno, lahko zelo hitro postane neuporabna ali celo škodljiva. Hrana v posodi, ki naj bi počakala en dan, se lahko spremeni v biološki eksperiment, če ne poskrbimo za osnovne stvari: temperaturo, čistočo, pravilno embalažo in ustrezen čas.
Zato naslednjič, ko boste pokrili lonec in ga postavili v hladilnik, pomislite – je to res najpametnejši način? Morda je čas, da si vzamete še 20 sekund in naredite korak več. Vaš nos, vaš želodec in vaš hladilnik vam bodo hvaležni.
