Motar je ena tistih rastlin, ki jo marsikdo ob morju večkrat vidi, pa je dolgo ne zna poimenovati. Raste nizko, pogosto med skalami, ob suhozidih, tik nad morsko črto ali na sončnih mestih, kjer bi večina drugih rastlin hitro omagala. Njegovi mesnati listi in nekoliko slan, aromatičen značaj ga naredijo prepoznavnega že na prvi ugriz. Botanično gre za vrsto Crithmum maritimum, obalno trajno rastlino iz družine kobulnic, prilagojeno slanim rastiščem in skromnim razmeram.
Za nekatere je motar predvsem spomin na otroštvo ob Jadranu, za druge sodobna delikatesa, ki jo kuharji znova odkrivajo v solatah, ob ribah in v vloženi različici. Njegova prednost ni le okus. Rastlina je užitna, aromatična in že dolgo prisotna v obalni kulinariki Sredozemlja, tudi v Dalmaciji in širšem jadranskem prostoru.
Notar ni le samonikla obmorska posebnost, ampak tudi rastlina, ki vzbuja vprašanja o nabiranju, pripravi in celo o tem, ali bi jo bilo mogoče bolje vključiti v sodobno domačo kuhinjo. Njegova zgodba ni zgodba modne novosti, ampak rastline, ki je bila dolgo navzoča ob morju, nato pa je v marsikateri kuhinji nekoliko utonila v pozabo.
Kako motar prepoznamo na terenu?
Motar raste kot nizka, razraščena in mesnata obalna rastlina. Listi so debeli, sočni, pogosto modrikasto zeleni do sivkasto zeleni, cvetovi pa drobni, rumenkasto zeleni in združeni v kobulasta socvetja. Rastlina praviloma uspeva na kamnitih obalah, v razpokah skal, ob morskem prodišču in na drugih slanih legah, kjer dobro prenaša veter, sušo in sol.
Zakaj ga ljudje pogosto zamenjajo za drugo obalno zelenje?
Na prvi pogled motar ni vpadljiv. Ni velik, nima izrazito barvitih cvetov in raste na mestih, kjer pogled navadno prej zdrsne proti morju kot proti kamnu. A že kratek stik z listom razkrije, da ne gre za navadno rastlino. Tekstura je čvrsta in mesnata, okus pa zeliščen, slan in nekoliko spominja na koromač oziroma morsko različico komarčka. Prav ta aromatičnost je razlog, da ga marsikdo uporablja zelo preprosto, skoraj brez zapletenih dodatkov.
Ob morju je domač, v notranjosti pa ostaja posebnost
Motar najbolje uspeva v obalnih razmerah. Kraljevo hortikulturno društvo navaja, da potrebuje slane pogoje oziroma zelo dobro odcedna, revnejša tla, zato je izrazito povezan z morskim okoljem. Prav zato ga ob celini srečujemo redkeje, na obali pa je za marsikoga skoraj del krajine.
Okus, zaradi katerega ga nekateri prvič poskusijo in nato iščejo vsako leto
Pri motarju največ naredi preprostost. Ljubitelji ga pogosto pripravljajo na solato, le z oljčnim oljem, česnom in kisom. Drugi ga na hitro blanširajo in dodajo krompirjevi solati ali solati s trdo kuhanimi jajci. Tretji ga vključijo v jajca, na primer v kajgano, kjer njegov morski značaj lepo prebudi sicer preprosto jed. To niso kuharski triki za posebne priložnosti, ampak preizkušeni načini, kako poudariti tisto, zaradi česar je motar zanimiv: čist, izrazit okus. Tradicionalna raba vloženega motarja v olju ali kisu je dokumentirana tudi v delih Italije, Hrvaške, Grčije in Črne gore.
Najbolje se počuti v družbi oljčnega olja
Motar ne potrebuje veliko. Prav zato ga številni pripravljajo skoraj asketsko. Nekaj oljčnega olja, kapljica kisa, česen in po potrebi zelo malo soli, saj ima rastlina že sama po sebi izrazit obalni značaj. V tej preprostosti je tudi njegova prednost za domačo kuhinjo: deluje kot sestavina, ki jedi ne zaplete, ampak jo odpre.
Tudi kuhan krompir mu dobro pristaja
V ljudskih opisih priprave se pogosto pojavlja kombinacija z dvema kuhanima krompirjema, malo oljčnega olja, jabolčnega kisa in ščepcem soli. Takšna jed deluje skoraj skromno, a prav zaradi motarja dobi bolj poln, skoraj presenetljivo sladkast in aromatičen značaj. To je eden od razlogov, da se motar pogosto ne ujame le z ribami, ampak tudi s povsem preprostimi, domačimi krožniki.
Je motar tudi zdrav?
Motar velja za užitno rastlino z zanimivim prehranskim profilom. Posamezni viri navajajo, da vsebuje vitamin C in antioksidativne spojine, raziskave pa se ukvarjajo tudi z njegovo prehransko vrednostjo in možnostjo kopičenja joda v tkivih.
Tu je vseeno potreben miren pogled. Trditev, da je motar priporočljiv kar za vse ljudi s težavami s ščitnico, je preveč poenostavljena. Jod je res pomemben za normalno delovanje ščitnice, vendar so učinki vnosa joda odvisni od količine, posameznika in širše prehranske slike. Tudi sodobni pregledi o jodu opozarjajo, da pretiran ali neustrezno uravnan vnos ni stvar za površne sklepe.
Smiselna mera velja tudi pri obalnih dobrotah
Najbolj pošteno je reči, da je motar zanimiv in lahko zelo dobrodošel del jedilnika, ni pa čudežna rastlina. Njegova prednost je v tem, da prinese okus, drugačnost in stik z obalno tradicijo. To je že samo po sebi dovolj dober razlog, da si zasluži prostor na krožniku.
Rastlina, ki bi si zaslužila več spoštovanja
Motar je skoraj idealen primer tega, kako hitro spregledamo nekaj, kar raste tik pred nami. Na skalah ob morju deluje skromno, v kuhinji pa se izkaže za presenetljivo izrazitega. Ni zelenjava za vsak dan in ni rastlina, ki bi jo moral vsak obvezno iskati ob obali. Je pa ena tistih obalnih posebnosti, ki človeka hitro prepriča, če jo poskusi pripravljeno preprosto in brez odvečnih dodatkov.
V času, ko se domača kuhinja znova obrača k sezonskim in lokalnim sestavinam, motar deluje skoraj kot opomnik, da imajo tudi najbolj preproste rastline veliko povedati. Na krožniku prinese okus morja, na sprehodu ob obali pa povsem drugačen pogled na tisto zelenje, mimo katerega bi sicer šli brez pozornosti. Prav tu je njegova največja moč. Ne potrebuje velikega uvoda, dovolj je en dober grižljaj.
