Praznik svetih treh kraljev praznujemo 6. januarja. Dan je v katoliški cerkvi znan kot Gospodovo razglašenje ali Epifanija. Praznik označuje prihod treh modrih mož oziroma kraljev z Vzhoda, ki so prišli počastit novorojenega Jezusa v Betlehem.
Gašper, Miha, Boltežar
Sveti trije kralji so bili po izročilu modri možje ali astrologi, ki so sledili zvezdi repatici na nebu, ki jih je pripeljala do novorojenega Jezusa. Njihova imena, ki so se uveljavila v tradiciji, so Gašper, Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). Po krščanskem izročilu je vsak od njih prinesel posebno darilo: zlato, kadilo in miro. Zlato je predstavljalo Jezusovo kraljevsko dostojanstvo, kadilo njegovo božanstvo, mira pa njegovo človečnost in napoved njegove smrti. Ti darovi imajo globoko simbolično vrednost v krščanski tradiciji.
Kaj pomeni (G+M+B)?
V Sloveniji in mnogih drugih državah je ta praznik zaznamovan z različnimi običaji in tradicijami. Eden najznačilnejših običajev je blagoslov domov. Duhovniki ali ministrantje obiščejo domove in nad vrata napišejo začetnice imen svetih treh kraljev (G+M+B) ter letnico. Ta napis naj bi varoval dom in njegove prebivalce pred nesrečo v prihajajočem letu. Črke G+M+B lahko predstavljajo tudi latinsko frazo “Christus Mansionem Benedicat” (Kristus naj blagoslovi ta dom).
Koledniki prinašajo blagoslov
V številnih krajih po Sloveniji na predvečer praznika ali na sam praznik potekajo tudi posebne procesije, kjer se ljudje preoblečejo v svete tri kralje. Ti hodijo od hiše do hiše, pojejo posebne koledniške pesmi in prinašajo blagoslov. Ta tradicija je posebej živa na podeželju, kjer še vedno ohranjajo stare običaje.
Pospravljanje božičnega drevesa
V nekaterih družinah na ta dan tradicionalno pospravijo božično drevesce in ostale božične okraske, saj s tem praznikom uradno zaključujemo božični čas. Praznik svetih treh kraljev tako predstavlja konec dvanajstih božičnih dni, ki se začnejo na božič, 25. decembra.
V kulinarični tradiciji tega praznika je značilen “trikraljevski kruh” ali “pogača”. To je posebno pecivo, v katerega se tradicionalno skrije fižol ali kovanec. Kdor ga najde v svojem kosu, bo po izročilu imel v prihajajočem letu posebno srečo.
Praznik ima tudi pomembno medkulturno dimenzijo, saj sveti trije kralji predstavljajo različne dele takratnega znanega sveta. Po tradiciji je bil Gašper predstavnik Evrope, Melhior Azije in Baltazar Afrike. To simbolizira univerzalnost Kristusovega sporočila in enakost vseh ljudi pred Bogom.
V Sloveniji ni dela prost dan, je pa na Hrvaškem
V številnih evropskih državah je ta dan državni praznik in dela prost dan. V Sloveniji sicer ni več dela prost dan, vendar ga mnogi še vedno praznujejo in obeležujejo s posebnimi običaji. V nekaterih državah, kot je Španija, je ta praznik celo pomembnejši od božiča, saj takrat otroci dobivajo darila, podobno kot pri nas za Miklavža ali božič.
Zanimiv je tudi podatek, da so relikvije, ki naj bi pripadale svetim trem kraljem, shranjene v kölnski katedrali v Nemčiji. Tja jih je v 12. stoletju prinesel Friderik Barbarossa, in od takrat je katedrala pomembno romarsko središče.
Kulturna dediščina
Praznik svetih treh kraljev ni verski praznik, ampak predstavlja bogato kulturno dediščino, ki združuje različne običaje, tradicije in simbolične pomene. Skozi stoletja se je ohranil kot pomemben del krščanske tradicije in kulturne identitete mnogih narodov.
