Zima se poslavlja, dnevi postajajo daljši, številni pa se v tem času lotijo prvega večjega prezračevanja in čiščenja doma. Prav prehod med zimo in pomladjo je primeren trenutek za kratek pregled bivalnih prostorov. Ena stvar pa pogosto ostane spregledana: vlaga v stanovanju in način prezračevanja.
Pozimi več časa preživimo v zaprtih prostorih, okna redkeje odpiramo, ogrevanje pa povzroči razlike v temperaturi med notranjostjo in zunanjostjo. To ustvarja pogoje, v katerih se vlaga v prostoru lahko hitro kopiči. Posledice niso vedno očitne takoj, dolgoročno pa lahko vplivajo na kakovost zraka in udobje bivanja.
Zakaj se pozimi v stanovanju nabere več vlage?
V vsakem domu nastaja vlaga. Nastane med kuhanjem, tuširanjem, pranjem perila ali celo z dihanjem ljudi in živali. V hladnejšem delu leta se ta vlaga pogosto zadržuje v notranjosti, ker prostore redkeje prezračujemo.
Topel zrak lahko zadrži več vlage kot hladen. Pozimi se zato pogosto zgodi, da se vlažen zrak nabira v prostorih, na hladnejših površinah pa se začne kondenzirati. Najpogosteje se to opazi na oknih, zunanjih stenah ali v kotičkih prostorov.
Dolgotrajna povečana vlaga lahko povzroči več težav. Med najpogostejšimi so neprijeten vonj, občutek zatohlosti in v skrajnih primerih nastanek plesni. Ta lahko vpliva na kakovost zraka in povzroča težave pri ljudeh z občutljivimi dihali ali alergijami.
Strokovnjaki s področja gradbeništva in bivalnega okolja pogosto priporočajo, da se relativna vlažnost zraka v stanovanju giblje približno med 40 in 60 odstotki. Takšno okolje je običajno prijetno za bivanje in manj ugodno za razvoj plesni.
Kaj je dobro preveriti pred pomladjo?
Prehod v toplejši del leta je dober trenutek za kratek pregled doma. Nekaj preprostih stvari lahko hitro pokaže, ali se je čez zimo v stanovanju nabralo preveč vlage.
Najprej je smiselno pogledati okenske okvirje in robove sten. Tam se pogosto pojavijo drobni znaki kondenzacije ali temnejši madeži. Takšne spremembe lahko pomenijo, da je bilo v prostoru več vlage kot običajno.
Dobro je preveriti tudi prezračevalne rešetke v kopalnici, kuhinji ali shrambah. Te se lahko sčasoma zaprašijo ali delno zamašijo, zato zrak ne kroži več tako učinkovito. Kratek pregled in čiščenje pogosto zadostujeta, da se pretok zraka izboljša.
Pomemben element je tudi kuhinjska napa. Filtri v napah zbirajo maščobo in vlago iz zraka. Če so filtri zamašeni, napa slabše odvaja paro in vlaga ostaja v prostoru. Proizvajalci običajno priporočajo redno čiščenje ali menjavo filtrov.
Smiselno je preveriti še kopalnico, predvsem stike med ploščicami in silikon okoli kadi ali tuša. Ta mesta so pogosto izpostavljena vlagi, zato se tam najprej pojavijo znaki plesni.
Majhen pregled, ki vzame le nekaj minut
Veliko ljudi misli, da je nadzor vlage v stanovanju zapleten. V resnici lahko že kratek pregled pokaže, ali je zrak v prostoru dovolj svež.
Preprost korak je redno prezračevanje. Namesto dolgotrajno odprtih oken strokovnjaki pogosto priporočajo kratko, intenzivno prezračevanje večkrat na dan. To pomeni, da se okna za nekaj minut popolnoma odprejo, da se zrak hitro zamenja.
Koristno je tudi spremljanje vlage z majhnim merilnikom, imenovanim higrometer. Ti so cenovno dostopni in lahko hitro pokažejo, ali je zrak v prostoru preveč vlažen ali presuh.
Ob začetku pomladi se tako splača nameniti nekaj minut pregledu doma. Majhni znaki lahko razkrijejo, kako je prostor “dihal” skozi zimo. Pravočasno prezračevanje, čiščenje filtrov in pozornost na vlago pa lahko bistveno izboljšajo kakovost zraka in občutek svežine v stanovanju.
