Pustni torek je v slovenskem prostoru eden najbolj barvitih in hrupnih dni v letu. Ulice napolnijo maske, šeme in kostumi, zvonci kurentov pa po ljudskem izročilu odganjajo zimo ter kličejo pomlad. Praznik, ki ima korenine v predkrščanskih obredih, je skozi desetletja doživel številne spremembe. Danes združuje tradicijo, turizem in potrošnjo, a ohranja simbolni pomen prehoda iz zime v novo obdobje.
Od vaških šem do organiziranih karnevalov
V preteklosti je bil pust predvsem vaški dogodek. Maske so bile preproste, izdelane iz domačih materialov, povorke pa so potekale med hišami, kjer so maškare zbirale darove in prinašale dobro letino. V ospredju je bil skupnostni duh.
Danes pust zaznamujejo organizirane prireditve in mestni karnevali. Med najbolj prepoznavnimi liki ostajajo kurenti. Po ljudskem izročilu so lahko v njih našemljeni le neporočeni fantje med 15. in 34. letom starosti. Takšnih je bilo lani 211.811, kar pomeni 90,2 odstotka vseh moških v tem starostnem obdobju. Med ženskami iste starosti je bil delež neporočenih nekoliko nižji, 83,5-odstoten. Kurenti so sicer tradicionalno povezani s Ptujem, a zanimivo je, da je več kot polovica prebivalcev s priimkom Kurent lani živela v osrednjeslovenski statistični regiji.
Pust v številkah: milijoni za kostume
Sodobni pust ima tudi izrazito gospodarsko razsežnost. Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo lani uvozili za 10,3 milijona evrov prazničnih, karnevalskih in podobnih izdelkov za razvedrilo. Največ teh izdelkov je prišlo iz Nemčije, v vrednosti 2,2 milijona evrov, kar predstavlja 21,2 odstotka celotnega uvoza.
Izvoz tovrstnih izdelkov je znašal 3,0 milijona evrov, največ na Hrvaško, in sicer za 0,9 milijona evrov oziroma 29,3 odstotka celotne vrednosti izvoza. Pust tako ni le folklorni dogodek, temveč tudi pomemben del trgovinskih tokov.
Sladki simboli: krofi, flancati in miške
Pusta brez krofov si je težko predstavljati. Med najbolj znanimi pustnimi dobrotami so še flancati in miške. Če bi se priprave krofov lotili doma, bi lani za liter jedilnega olja v povprečju odšteli 1,83 evra, za deset jajc 2,43 evra, za kilogram sladkorja 1,16 evra, za liter polnomastnega mleka 1,14 evra in za kilogram moke 0,80 evra. Kilogram džema je stal povprečno 7,89 evra, pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Ti podatki razkrivajo, da domača priprava še vedno ostaja cenovno dostopna možnost, čeprav so se cene živil v zadnjih letih občutno gibale.
Pepelnična sreda in začetek posta
Pustni torek se zaključi s pepelnično sredo, ki za mnoge pomeni začetek 40-dnevnega posta. V tem obdobju se nekateri odpovejo mesu ali zmanjšajo količino hrane. Lani je bilo treba za kilogram govedine brez kosti odšteti povprečno 12,34 evra, za svinjino s kostjo 5,42 evra, za mleto mešano meso pa 7,01 evra. Cene mesa so se leta 2025 zvišale v povprečju za 8,3 odstotka, stopnja samooskrbe z mesom pa je predlani znašala 79 odstotkov.
Pust tudi v priimkih in rojstnih dnevih
Pust ima svoj odsev tudi v imenih. Lanskega 1. januarja se je 344 prebivalcev Slovenije pisalo Pust, 35 Krof, 21 Miška in 9 Šema. Zabeleženih je bilo tudi 305 oseb s priimkom Kurent.
Letos bo pustna sobota 14. februarja, pustni torek pa 17. februarja. Posebno veselo bo pri 5.857 prebivalcih, ki bodo praznovali rojstni dan na pustno soboto, in pri 5.760 tistih, ki bodo svečke upihnili na pustni torek.
Pustni torek danes združuje starodavne običaje in sodobne navade. Med zvonci kurentov in pisanimi kostumi ostaja sporočilo enako: zima se poslavlja, prihaja novo obdobje. Praznik, ki ga zaznamujeta veselje in simbolika, ohranja svojo moč tudi v sodobni družbi.
