Na Primorskem ima dež prav poseben pomen. Ni le vreme, temveč razpoloženje. Zrak diši po soli, borih in zemlji, ki končno zadihajo po dolgi suši. V takih dneh se v hišah ob morju in med griči širi vonj po topli, domači jedi, ki združuje vse, kar ima primorski človek najraje – preprostost, okus in toplino. Ena takih jedi, ki jo pripravijo, kadar zunaj lije, je jota. Gost obrok iz kisle repe ali zelja, krompirja in fižola, ki pogreje telo in dušo.
Jota – kraljica deževnih dni
Jota je jed, ki jo poznajo vse primorske doline, od Soče do Krasa. Vsaka hiša jo skuha po svoje, nekje gostejšo, drugje redkejšo, a vedno z značilnim vonjem po dimljenem mesu in kisli repi. Starejši domačini pravijo, da se najboljša jota skuha v loncu, ki že dolgo pozna ogenj – tistem, ki je že večkrat stal na štedilniku ob burji in dežju.
Zakaj je jota tako posebna?
Jota je del primorske identitete, simbol skromnosti in iznajdljivosti. Nastala je iz sestavin, ki so bile vedno pri roki – krompir, fižol in kisla repa. V hladnih in deževnih dneh so kmetje in ribiči po delu potrebovali nekaj toplega in nasitnega. Jota je bila odgovor narave na dež, mraz in veter.
Sestavine za pravo primorsko joto
- 400 g kisle repe ali zelja
- 300 g kuhanega fižola (najbolje rjavega ali pisanega)
- 400 g krompirja
- 150 g dimljenega mesa (rebrca, klobasa ali panceta)
- 2 stroka česna
- 1 lovorjev list
- olivno olje
- sol in poper po okusu
Dodatek, ki naredi razliko
Na Krasu radi dodajo še žličko moke, ki jo zmešajo z oljem in rahlo popražijo. Na obali pa joti dodajo malo olivnega olja in kapljico kisa, da postane okus bolj živahen.
Priprava, ki zahteva potrpežljivost
Jota ni jed za hitenje. Kdor želi pravi okus, mora pustiti, da sestavine govorijo svojo zgodbo.
Kuhanje repe in mesa
Najprej v loncu zavrite kislo repo z vodo in dodajte lovorjev list. Če je repa preveč kisla, jo lahko prej splaknete. V drugem loncu kuhajte dimljeno meso do mehkega, nato ga narežite na manjše kose. Juho od mesa prihranite, saj jo boste uporabili za zalivanje.
Dodajanje krompirja in fižola
Krompir olupite, narežite na kocke in dodajte k repi. Ko postane mehak, dodajte še kuhan fižol in nekaj njegove vode. Vse skupaj zalijte z juho od mesa in pustite, da se enakomerno kuha še 30 minut.
Zadnji korak – okus
Na koncu na ponvi segrejte malo olivnega olja, dodajte sesekljan česen in ščepec moke, da se zmes rahlo zapeče. Nato to primešajte joti, premešajte in pustite stati deset minut. Okus se mora umiriti, da se repa, fižol in krompir povežejo v pravo celoto.
Jota ima svoj značaj
Prava primorska jota mora biti gosta, skoraj da se žlica postavi pokonci. Njena barva je topla, rahlo rjavkasta, z vonjem po dimljenem mesu in repi. Ob prvem grižljaju se okusi prepletejo – kislina repe, sladkost fižola, mehkoba krompirja in dimljena nota mesa ustvarijo popolno ravnovesje.
Nasveti babic z Goriškega in Krasa
- Jota je najboljša naslednji dan, ko se okusi povežejo
- Ne varčujte z olivnim oljem – na Primorskem ga uporabljajo skoraj kot začimbo
- Če je repa preveč kisla, dodajte majhen krompir več, saj nevtralizira okus
- Za postno različico preprosto izpustite meso in uporabite malo več fižola
Kako se jota razlikuje po Primorski?
Čeprav je osnovni recept povsod podoben, ima vsaka dolina svojo različico. Na Goriškem je bolj gosta in pikantna, pogosto z dodatkom klobase. Na Krasu jo pripravijo s panceto in malo rdečega vina, kar ji doda poseben vonj. Ob obali pa jo naredijo lažjo, z več krompirja in brez mesa, pogosto pa jo postrežejo z domačim kruhom in olivnim oljem.
Vpliv vremena na okus
Domačini pravijo, da je jota, skuhana ob dežju, vedno boljša. Morda zaradi počasnejšega kuhanja ali zato, ker deževni dan človeka pripravi do tega, da si vzame čas. Ni naključje, da se na Primorskem ob prvih kapljah dežja pogosto zasliši stavek: “Danes bo za joto.”
Jota je simbol domačega miru
Ko zunaj ropota dež in diši po mokri zemlji, ima vsak grižljaj jote poseben pomen. Spomni na to, kako malo je treba za občutek topline in domačnosti. Ta jed povezuje generacije – od non, ki so jo kuhale na štedilniku, do vnukov, ki jo danes pripravljajo v modernih kuhinjah.
Postrežba, ki doda piko na i
Jota se postreže vroča, z rezino kruha ali polento. Ob njej se prileže kozarec terana ali refoška, ki dopolni njen značaj. Nekateri jo okrasijo s kapljico olivnega olja, drugi dodajo žličko kisle smetane, a prava primorska jota ne potrebuje okraskov – le dober apetit in družbo.
Zakaj joto obožujemo še danes?
V dobi hitre hrane in modernih receptov ostaja jota dokaz, da preprostost nikoli ne izgubi vrednosti. Je jed, ki jo lahko skuhamo iz tistega, kar že imamo doma, in ki nas spomni, da so najboljši okusi tisti, ki imajo zgodbo. Dež na Primorskem je samo povod, da se ta zgodba vsakič znova ponovi.
Toplina, ki preseže okuse
Vonj po joti, ki se razširi po hiši, ustvari občutek varnosti. Morda zato, ker nas spomni, da zunaj lahko dežuje kolikor hoče, a doma je vedno toplo. To je tista skrivnost, ki dela joto posebno. Ni le hrana, ampak občutek, da smo doma in da je vse na svojem mestu.
