Risal je avtomobile za BMW, nato pa pomagal ustvariti današnjo Adrio

Ko je leta 1975 v novomeško Industrijo motornih vozil (IMV) prišel Georg Gedl, so bile počitniške prikolice Adria že uveljavljen izdelek na evropskem trgu. Toda njihov videz so do takrat večinoma določali inženirji. Gedl, ki je izkušnje pridobival pri nemških avtomobilskih proizvajalcih Audi in BMW, je v tovarno prinesel drugačen pristop. Oblikovanje je postalo pomemben del razvoja novih vozil.

Njegovo delo je vplivalo na podobo Adrijinih prikolic konec sedemdesetih let, sodeloval je pri razvoju prvih avtodomov Adriatik, pozneje pa tudi pri nastanku integriranega avtodoma Vision. Več kot štiri desetletja je bil povezan z razvojem ene najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, njegovo ustvarjanje pa danes predstavlja pomemben del zgodovine slovenskega industrijskega oblikovanja.

Kdo je bil Georg Gedl in kako je prišel do BMW?

Georg Gedl se je rodil 16. aprila 1945 v Kikindi v današnji Srbiji. Že kot otrok je rad risal avtomobile, njihove karoserije in različne oblikovalske zamisli. Njegove risbe so pogosto končale tudi na šolskih klopeh in v zvezkih.

Po končani srednji gradbeni šoli je nekaj časa opravljal gradbeniški poklic, vendar ga je še naprej privlačilo oblikovanje avtomobilov.

Odločil se je, da svoje risbe pošlje avtomobilističnim revijam. Leta 1969 jih je nekaj objavila švicarska revija Automobil Revue. Prav te objave so pomagale odpreti vrata v avtomobilsko industrijo.

Leta 1970 je dobil priložnost pri Audiju v nemškem Ingolstadtu, spomladi 1971 pa je deloval tudi pri BMW. Tam je spoznaval sodobne postopke avtomobilskega oblikovanja, od prvih risb do razvijanja tridimenzionalnih modelov.

Za človeka, ki je svojo ustvarjalno pot začel z risanjem avtomobilov v domačem kraju, je bil to velik korak. Toda naslednja pomembna postaja njegove kariere ni bila v Nemčiji, temveč v Novem mestu.

Leta 1975 ga je v Novo mesto povabil direktor IMV

Direktor novomeške Industrije motornih vozil Jurij Levičnik je razumel, da za uspeh na zahtevnih evropskih trgih ni dovolj izdelati tehnično zanesljive prikolice. Vozilo mora biti tudi privlačno, uporabno in prepoznavno. Zato je leta 1975 vodenje oblikovanja zaupal Gedlu.

Adria je takrat obstajala že desetletje. Njena zgodba se je začela leta 1965, ko je inženir Martin Sever s sodelavci razvil prvo prikolico Adria 375.

Prototip je Sever avgusta 1965 s svojim avtomobilom odpeljal približno 2.000 kilometrov daleč, do Stockholma. Tam so novomeško prikolico predstavili skandinavskim kupcem in pridobili prva naročila.

Do Gedlovega prihoda so bile Adrijine prikolice prepoznavne predvsem po zaobljeni obliki in značilni modro-beli barvni kombinaciji. Njihova zasnova je izhajala predvsem iz tehničnih in proizvodnih možnosti. Gedlova naloga je bila združiti delo inženirjev z načrtnim industrijskim oblikovanjem.

Leta 1978 je Adria dobila sodobnejšo podobo

Prva velika sprememba je prišla ob koncu sedemdesetih let, ko je IMV predstavil novo generacijo počitniških prikolic.

Pri modelu Adria 353 D iz leta 1978 in sorodnih vozilih so postale opazne drugačne oblikovalske rešitve. Prikolice so dobile ravnejše strehe, bolj poenoteno sprednjo in zadnjo stran ter ožji modri okrasni pas pod okni.

Spremembe niso bile namenjene samo videzu. Poenotenje posameznih delov je bilo pomembno tudi pri načrtovanju različnih velikosti prikolic in organizaciji njihove proizvodnje.

Adria je takrat ponujala vse širšo paleto vozil, od manjših prikolic za pare do prostornejših izvedb za družine.

Do konca sedemdesetih let se je blagovna znamka uveljavila na pomembnejših zahodnoevropskih trgih. Po podatkih Adrie Mobil je proizvodnja leta 1980 dosegla 26.575 počitniških prikolic, kar je bil njen zgodovinski proizvodni vrh.

Sodeloval je tudi pri razvoju prvih avtodomov Adriatik

Gedlovo delo se ni ustavilo pri prikolicah.

V IMV so se že v sedemdesetih letih ukvarjali z zamislijo, da bi razvili počitniško vozilo z lastnim pogonom. Direktor Levičnik je leta 1976 predlagal razvoj avtodoma na osnovi dostavnega vozila Mercedes-Benz.

Gedl je pripravil idejne skice takšnega vozila, pri katerih so bile še vedno opazne oblikovne značilnosti počitniških prikolic.

Leta 1982 so nastali prototipi avtodomov Adriatik na osnovi Renaultovih dostavnih vozil Master in Trafic. Razvojni del projekta je vodil Stanislav Lukšič, oblikovalskega pa Georg Gedl.

Serijsko proizvodnjo avtodomov Adriatik so pozneje izvajali v belgijski tovarni IMV v Deinzeju.

Eden od zgodnjih prototipov je danes ohranjen v zbirki Kluba prijateljev IMV v Drgančevju pri Novem mestu.

Njegove zamisli so bile včasih pred proizvodnimi možnostmi

Leta 1983 je Gedl pripravil tudi oblikovalske osnutke prikolice Adria AL.

Zamisel, pri kateri je sodeloval razvojni inženir Martin Sever, je predvidevala modularno proizvodnjo prikolic iz aluminijastih delov. Pri izdelavi bi lahko uporabili nekatere tehnologije in naprave, ki jih je IMV že uporabljal za avtomobilsko proizvodnjo, med drugim pri Renaultu 4.

Takšna rešitev bi omogočila drugačno organizacijo proizvodnje, vendar bi zahtevala draga posebna orodja. V podjetju so ocenili, da se naložba ne bi izplačala.

Projekt je zato ostal na papirju.

Podobno se je zgodilo leta 2001 s konceptom Enduro. Gedl si je zamislil počitniško prikolico za motoriste, ki bi imela prostor za dva motorja in nad njima ležišče za dve osebi. Tudi ta zanimiva zasnova ni prišla do serijske proizvodnje.

Po delu v TAM-u in poučevanju se je vrnil k Adrii

Leta 1983 je Gedl zapustil Novo mesto in svojo poklicno pot nadaljeval v mariborski tovarni TAM.

Tam je med drugim sodeloval pri oblikovanju turističnega avtobusa. Ukvarjal se je tudi z drugimi projekti, od vozil do industrijskih strojev, pozneje pa je deloval kot samostojni oblikovalec.

Med letoma 1985 in 1995 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval predstavitvene tehnike, torej načine, kako oblikovalsko zamisel s pomočjo risbe in drugih postopkov prepričljivo predstaviti še pred izdelavo končnega izdelka. Sredi devetdesetih let se je ponovno povezal z Adrio Mobil.

Njegovo delo je zajemalo oblikovanje zunanjosti prikolic, notranje opreme in grafične podobe vozil. Sodeloval je pri prenovi generacije prikolic UNICA ter razvoju poznejših modelov.

Posebno pomembno je bilo leto 2004, ko je prevzel oblikovanje prvega integriranega avtodoma Adrie Mobil. Nastal je Vision, ki so ga leta 2005 predstavili na karavaning sejmu v Düsseldorfu.

Pri projektu so uporabljali postopke iz avtomobilske industrije. Najprej so nastale skice, nato manjši modeli, sledila pa sta izdelava in razvoj dejanske karoserije.

Gedl je pri tem sodeloval z razvojnimi inženirji, med njimi Markom Mežnarjem.

Njegove risbe so zdaj na ogled v Bistri

Zgodbo Georga Gedla in razvoja Adrie letos predstavlja Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Na občasni razstavi Adria: Retrospektiva so na ogled izvirne Gedlove ilustracije in prikazi pomembnih modelov iz več kot šestdesetletne zgodovine novomeške tovarne.

Obiskovalci lahko spremljajo razvoj od prve Adrie 375 iz leta 1965 do sodobnih vozil, kot je Astella. Predstavljeni so tudi modeli, ki so nastali pod Gedlovim oblikovalskim vplivom, in zamisli, ki nikoli niso prišle v serijsko proizvodnjo.

Razstava je odprta od 7. maja do 31. decembra 2026. Dopolnjuje razstavo “Modro na belem”: fenomen prikolice Adria, ki je prav tako na ogled v Bistri. Za obiskovalce, ki se spominjajo prvih prikolic z modrim pasom, je to priložnost, da spoznajo ljudi in zamisli za njihovo podobo. Mlajšim pa razstava pokaže, kako je podjetje iz Novega mesta iz prve prikolice, namenjene švedskim kupcem, razvilo mednarodno prepoznavno blagovno znamko.