Sarma je ena tistih jedi, ki se je v slovenske kuhinje naselila tako globoko, da jo večina dojema kot nekaj samoumevnega. Je del zimskih kosil, prazničnih miz in tistih dni, ko zunaj zadiši po kislem zelju, v kuhinji pa se kuha počasi in z občutkom. Redko pa se vprašamo, od kod pravzaprav prihaja njeno ime. Beseda, ki jo izgovarjamo skoraj avtomatično, ima presenetljivo dolgo in razgibano pot.
Beseda, ki ni nastala v naših krajih
Sarma po izvoru ni slovenska beseda, čeprav se je pri nas udomačila do te mere, da se sliši domače. Njene korenine segajo daleč proti vzhodu, v čas, ko so se jedi, izrazi in navade širili skupaj s trgovino, vojaškimi pohodi in selitvami prebivalstva.
Izvor besede sarma je v turškem glagolu sarmak, ki pomeni zaviti ali oviti. Gre za zelo neposreden opis postopka priprave. List zelja ali trte se ovije okoli nadeva in nastane nekaj, kar danes poznamo kot sarmo. Ime torej ne opisuje sestavin, temveč dejanje.
Kako se je beseda razširila po Balkanu?
V obdobju Osmanskega imperija so se turške besede začele pojavljati v številnih jezikih jugovzhodne Evrope. Skupaj z izrazom so se širile tudi jedi, ki so se nato prilagajale lokalnim okusom. Sarma je tako dobila različne oblike, a ime je ostalo presenetljivo podobno v skoraj vseh jezikih regije.
Zakaj sarma pri nas ni le tuja jed?
Čeprav beseda ni slovenskega izvora, je jed skozi stoletja postala del lokalne identitete. Slovenska sarma se razlikuje od turške, grške ali bližnjevzhodne različice. Pri nas je skoraj vedno povezana s kislim zeljem, zimskim časom in daljšim kuhanjem.
Sarma je pri nas zimska jed
Uporaba kislega zelja ni naključje. Fermentacija je bila v naših krajih ključna metoda shranjevanja zelenjave. Sarma se je tako naravno vključila v zimski jedilnik, ko je bilo sveže zelenjave manj, toplih in nasitnih jedi pa več.
Jezik – dokaz prilagajanja
Zanimivo je, da besede nismo prevajali. Namesto opisnega izraza smo ohranili tujko, jo fonetično prilagodili in posvojili. To se zgodi le pri stvareh, ki jih družba res sprejme.
Zakaj nas izvor besede še danes zanima?
Ko se veliko govori o tradiciji in identiteti, izvor besede sarma pokaže, kako odprta je bila naša kulinarika. To ni znak izgube lastne kulture, temveč dokaz njene sposobnosti prilagajanja. Danes je to slovenska jed, ne glede na to, od kod prihaja njeno ime.
Ko je pomen pomembnejši od izvora
Beseda v sebi nosi preprosto idejo zavijanja, a skozi stoletja je dobila čustveni pomen. Povezana je z družino, s skupnim kosilom in s časom, ki si ga vzamemo za pripravo hrane.
Sarma v vsakdanjem jeziku
Danes ni le jed, temveč izraz, ki ga vsi razumemo brez razlage. Prav zato je njen izvor tako zanimiv. Spomni nas, da so tudi najbolj domače stvari pogosto rezultat dolge poti, na kateri so se srečevale različne kulture, jeziki in navade.
